1. How internet use relates to mental health in older adults: findings from the Czech Republic and the Republic of SloveniaMonika Klun, Tomáš Doseděl, Peter Seljak, Barbara Grintal, Zdenka Milič Kavčič, Jana Goriup, Voyko Kavcic, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Objectives: Older adults face challenges in digital engagement, which may be linked to mental health. This study examines associations between Internet use and mental health indicators—depression, loneliness, and well-being—among older adults in the Czech Republic and the Republic of Slovenia, using data from the SHARE Wave 8 survey. Methods: A sample of 5,201 adults aged 50 + (2,706 Czech, 2,495 Slovenian) was analyzed. Internet use in the past 7 days was the dependent variable. Depression (EURO-D), loneliness (Three-Item Scale), and well-being (CASP-12) served as key independent variables. Binary logistic regression was used, controlling for age, gender, education, and partnership status. To address missing data and enhance analytical robustness, a 1-to-many imputation approach was applied. Results: Internet use was positively associated with higher well-being and negatively associated with depression and loneliness in both countries. These associations were stronger in the Republic of Slovenia as compared to the Czech Republic. Age and education were the most significant control variables. Women and individuals living alone in the Republic of Slovenia were less likely to use the Internet. Conclusion: The findings indicate that mental health is significantly associated with Internet use in both countries, though to different degrees, suggesting that national context moderates the relationship between mental health factors and digital engagement. Nonetheless, the binary measure of Internet use represents a limitation, as it does not capture frequency, intensity, or type of online activity. Interventions promoting digital literacy—particularly among older adults with poorer mental health—could enhance digital inclusion and well-being in aging populations.
Ključne besede: share, internet use, older adults, mental health, depression, loneliness, well-being
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2025; Ogledov: 139; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
2. Cognitive abilities and internet use among older adults in the Czech Republic and SloveniaPeter Seljak, Tomáš Doseděl, Barbara Grintal, Zdenka Milič Kavčič, Jana Goriup, Voyko Kavcic, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: Information and communication technologies (ICT) now play a vital role in addressing a wide range of personal and societal needs across various domains. This cross-sectional study investigates the association between cognitive abilities and ICT use among older adults in the Czech Republic and Republic of Slovenia. Methods: We used data from the Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe wave 8 (2019) for the Czechia and Slovenia. Cognitive abilities were measured through 10-word list learning tasks and numeracy tests, while digital engagement was assessed by the frequency of internet use in the past 7 days. Results: Descriptive analyses and regression modeling revealed that higher cognitive abilities were significantly associated with greater ICT use in both Czechia and Slovenia, even after excluding individuals with probable cognitive impairments. This association remained robust after controlling for age, education, gender, and living arrangements. In addition to advancing age, lower cognitive functioning emerged as a key predictor of digital exclusion. Notably, by age 85, only 30% of cognitively healthy individuals in Czechia and 20% in Slovenia reported using internet. Discussion: Cognitive functioning is a significant and independent predictor of ICT use among older adults in both Czechia and Slovenia. Even after accounting for demographic and social factors, individuals with higher cognitive abilities were more likely to engage with digital technologies. These findings highlight the importance of integrating cognitive health into digital inclusion strategies targeting older populations, particularly in aging societies where technological access is essential for social participation and well-being.
Ključne besede: SHARE, older adults, internet usage, cognitive impairment, 10-word memory test
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pomen prilagoditev bivalnega okolja za varnost oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTina Serdinšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava pomen prilagajanja bivalnega okolja za zagotavljanje varnosti oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše. Metode: Raziskava je bila izvedena po kvalitativni raziskovalni metodi z uporabo 10 polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi in svojci v treh domovih za starejše Mavida Group. Vprašanja so bila oblikovana na podlagi pregleda relevantne literature in postavljenih ciljev raziskave, pri čemer smo se osredotočili na percepcijo varnosti in učinkovitosti prilagoditev bivalnega okolja za osebe, obolele za demenco. Rezultati: Fizične prilagoditve, kot so odstranjevanje pragov, držala in varnostni sistemi, so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju tveganja padcev. Zaposleni opozarjajo na pomanjkanje kadra in izzive pri obvladovanju begavosti, medtem ko svojci cenijo varnostne ukrepe in dobro komunikacijo. Ugotovljeno je bilo, da prilagoditve, kot so jasna označitev prostorov, dobra osvetljenost in dostopnost do zunanjih površin, dodatno izboljšujejo orientacijo in zmanjšujejo stres pri stanovalcih, ki so oboleli za demenco. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so prilagoditve bivalnega okolja ključne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja oseb, obolelih za demenco. Kljub učinkovitim ukrepom pa ostajajo izzivi, kot so individualizacija pristopa, zagotavljanje dodatnega kadra, boljša integracija sodobnih tehnoloških rešitev. Priporočila, ki temeljijo na raziskavah vključujejo širšo implementacijo prilagoditev, večje vključevanje svojcev ter večjo interdisciplinarno podporo zaposlenim, kar bi omogočilo celostno in prilagojeno obravnavo stanovalcev.
Ključne besede: demenca, bivalno okolje, prilagoditve, varnost, domovi za starejše
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 292; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,36 MB) |
4. Vloga socialnega gerontologa v dolgotrajni oskrbi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSandra Arh, 2024, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva se v zadnjem času povečuje in to nadaljevanje lahko pričakujemo tudi v naslednjem stoletju. V svetu se je veda gerontologija začela razvijati že v začetku 20. stoletja, v Sloveniji pa je ta termin prišel v uporabo šele 60 let kasneje. Znotraj te vede se je izoblikovalo več poddisciplin, med katere spada socialna gerontologija, ki proučuje proces staranja in išče načine za izboljšanje staranja. V ZDA in Nemčiji imajo že leta razvite različne gerontološke izobraževalne programe, in sicer po koncu izobraževanja gerontologi s svojimi kompetencami zasedajo različna področja dela, saj se zavedajo, da so nepogrešljiv kader na vseh področjih, ki zadevajo naraščajoče starejše prebivalstvo. V Sloveniji imamo eno fakulteto, ki izobražuje socialne gerontologe, prav tako je pomembna vloga socialne gerontologije izpostavljena v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. V empiričnem delu so v raziskavo vključeni intervjuji z vodilnimi v organizacijah, kot so domovi za starejše občane, centri za socialno delo, oskrba na domu, splošne bolnišnice in tudi izobraženi socialni gerontologi, ki so zaposleni v socialnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da imamo pripravljen kompetenten kader, ki je izobražen za delo s starejšimi odraslimi in lahko opravlja izredno velik nabor del in nalog. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se potrebe po kompetencah, ki naj bi jih imel socialni gerontolog, razlikujejo med različnimi organizacijami. Pridobljeni podatki v raziskovalni nalogi jasno izkazujejo potrebe po implementiranju socialnih gerontologov v delovne procese, prav tako jasno prikazujejo, v katero smer se naj fakulteta, ki edina izobražuje socialne gerontologe, usmeri pri razvijanju študijskega programa Socialne gerontologije.
Ključne besede: socialna gerontologija, socialni gerontolog, Zakon o dolgotrajni oskrbi, delovno mesto, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 397; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,42 MB) |
5. Glasbene aktivnosti v institucionalnem varstvu in njihov pomen na počutje oseb z demenco – stališča zaposlenih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaVesna Štumberger Kukovec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi pospešenega staranja se družba sooča z vedno večjim številom obolelih oseb z demenco. Demenca je bolezen, ki povzroča različne težave, kot so spremembe v kogniciji, socialne in čustvene težave, ki precej vplivajo na življenje oseb z demenco. Z diplomskim delom se poglabljamo v raziskovanje vpliva glasbene terapije in glasbenih aktivnosti na kakovost življena oseb z demenco. Metode: V okviru te raziskave smo uporabili kvalitativni pristop, kjer smo z uporabo polstrukturiranih desetih intervjujih, ki smo jih opravili z zaposlenimi v Domu upokojencev Ptuj, pridobili pomembne vpoglede v njihova stališča in izkušnje o glasbenih aktivnosti v institucionalnem varstvu, pri delu z osebami z demenco. Podatke smo analizirali z induktivnim pristopom, pri čemer smo oblikovali triindvajset kod in jih razvrstili v pet kategorij. Tako smo izpostavili ključne teme in jih povezali z vplivom glasbenih intervencij. Rezultati: Kvalitativna analiza mnenj zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj je pokazala, da le-ti menijo, da uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco prinaša številne pozitivne učinke. Zaposleni so poročali o izboljšanju razpoloženja, kognitivnih sposobnosti, komunikacije, socialnih interakcij; osebe z demenco so na ta način tudi lažje izrazile svoja čustva. Z uporabo glasbe se je izboljšalo tudi počutje zaposlenih. Razprava in zaključek: Glasba je izpostavljena kot eden izmed pomembnejših nefarmakoloških pristopov pri delu z osebami z demenco v institucionalnem varstvu. Aktivno vključevanje zaposlenih in redna uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco ter ustrezna izobraževanja na tem področju sta ključna za učinkovito rabo le-teh. Ugotovitve kažejo, da lahko z uporabo novih metod, kot je glasbena terapija, še dodatno prispevamo k izboljšanju življenja oseb z demenco.
Ključne besede: demenca, glasbene aktivnosti, glasbena terapija, institucionalno varstvo, kakovost življenja
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 653; Prenosov: 51
Celotno besedilo (5,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
