2.
Zloraba podjetij v Sloveniji za pranje denarja in davčne utajePrimož Markovc, 2021
Opis: Pojma pranja denarja in davčne utaje sta postala že skoraj del vsakodnevnega besednjaka, termina, ki se na slovenskem uporabljata za skoraj vse uspešne podjetnike in posameznike. Predvsem za tiste uspešne posameznike, ki odstopajo od določene politične linije in jih je treba diskreditirati ter medijsko uničiti. Po drugi strani pa povprečen prebivalec Slovenije ne razume pomena teh dveh pojmov. Večina Slovencev prav tako ne razume neizpodbitnega dejstva, da so davki ena izmed sestavin vsake pravne in socialne države: so zakonsko določene dajatve, ki jih pobira država brez neposredne protidajatve. Pri davkih lahko govorimo tudi kot o nadomestilu za izvajanje Družbene pogodbe s strani države. Pravni subjekti kljub Družbeni pogodbi iščejo poti, kako davčne obveznosti optimizirati ali celo utajiti. Z davčnimi utajami pa je tesno povezano še pranje denarja, katerega naloga je prek ustreznih finančnih instrumentov in načinov statusnega preoblikovanja nelegalno premoženje vsaj preoblikovati v zakonito premoženje, če je le mogoče pa še ustrezno oplemenititi. Glavni namen in cilj raziskovalnega dela sta bila ugotoviti današnje trende in metode pranja denarja v Sloveniji ter odgovor nadzorstvenega in represivnega aparata na davčne utaje in pranje denarja. Pri iskanju odgovora in doseganju zastavljenega cilja so bile uporabljene naslednje metode: zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, metoda sinteze in sistemska analiza. Njihova uporaba je pripeljala do ugotovitve, da slovensko poslovno okolje omogoča davčne utaje in pranje denarja. Kot ključno ugotovitev dela pa se lahko izpostavi sum o koruptivnosti pooblaščenih oseb za izvajanje nadzora in preganjanje tovrstne kriminalitete.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: davčna utaja, pranje denarja, poslovno okolje, nadzor, kaznivo dejanje
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 770; Prenosov: 92
Celotno besedilo (4,65 MB)
