Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazenski postopek zoper mladoletnike - statistika slovenskega in italijanskega sistema
Sara Davidović, 2019

Opis: Posledica posebnega obravnavanja mladoletnikov v materialnem kazenskem pravu je, da sodobna narava kazenskih sankcij za mladoletnike zahteva, da se v tem postopku globlje razišče njihova osebnost in uporabi kar najbolj primerna kazenska sankcija z izključno prevzgojnim namenom. Poleg tega je treba ugotoviti tudi njegovo starost, okoliščine, ki vplivajo na presojo duševne razvitosti mladoletnika, proučiti razmere oziroma okolico, v kateri mladoletnik živi, in druge okoliščine glede njegove osebnosti. Mladoletniški postopek se pri nas uporablja zoper osebe, ki so kaznivo dejanje storile kot mladoletniki, pa ob sojenju oziroma ob uvedbi postopka še niso stare enaindvajset let. Mladoletnik je tisti, ki je ob izvršitvi kaznivega dejanja (ne pripravljanja) dopolnil 14 let, pa še ni star 18 let. Mladoletnik, ki v času storjenega dejanja, ki je kaznivo, še ni star 14 let, ni kazensko odgovoren. Nekatere določbe iz mladoletniškega postopka pa se uporablja tudi v postopku zoper mlajšega polnoletnika, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši polnoletnik (18-21 let). Naš procesni zakon ima postopek zoper mladoletnike urejen v posebnem poglavju (členi od 451 do 490). Vendar zakon dopušča možnost, da se tudi v postopku zoper mladoletnike uporabljajo določbe rednega postopka, če le-te ne nasprotujejo posebnim določbam mladoletniškega postopka. Glede na statistiko je v Sloveniji od leta 2009 do leta 2017 kriminaliteta mladih upadla, posledično je bilo tudi manj izrečenih vzgojnih ukrepov.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2090; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1004,70 KB)

2.
Evropski nalog za prijetje in predajo – kršitve človekovih pravic kot zavrnitveni razlogi
Sara Davidović, 2023

Opis: Pristojnosti Evropske unije na kazenskopravnem področju so se začele leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je v tretji steber uvrstila kazensko pravo. Z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 je bil tretji steber prestrukturiran in se je kazenskopravno področje preimenovalo v policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Do Amsterdamske pogodbe je Evropska unija uresničevala svoje cilje na področju mednarodnega sodelovanja v obliki mednarodnih konvencij, nato je Amsterdamska pogodba uvedla dve novi vrsti pravnih aktov, in sicer okvirne sklepe in sklepe, ki so na kazenskopravnem področju naravnost razbohotili, predvsem po 11. septembru 2001. Prelomni trenutek v razvoju kazenskega prava EU je bil 1. januarja 2004, ko se začeli uporabljati Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP), s katerim so se nadomestili dolgotrajni postopki izročitve. Z njim se je prvič izpolnilo tudi načelo vzajemnega priznavanja v kazenskem pravu EU. Evropski nalog za prijetje je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav članic Evropske unije, velja na celotnem ozemlju EU. Kljub pospešitvi teh postopkov pa je postavil in še zmeraj postavlja celo vrsto pravnih vprašanj – ob nevarnosti standarda najnižjega skupnega imenovalca (npr. opredelitev ne bis in idem, zaporniške razmere, dvojna kaznivost, kršitev človekovih pravic itd.). Osrednji namen magistrskega dela je analizirati ENPP v slovenskem pravnem sistemu in preučiti ustrezno sodno prakso, s poudarkom na ugotavljanju učinkovitosti spoštovanjem temeljnih človekovih pravic v okviru tega instrumenta. Zadevna tematika je sicer že bila v preteklosti analizirana, in sicer tako v Sloveniji kot drugje, vendar gre za izjemno dinamično področje s stalno novo sodno prakso (npr. Sodišča EU in nacionalna sodišča). Posledično bodo v delu analizirani specifični novejši sklopi problematike, in sicer bo podrobneje predstavljeno, kako je s klavzulo o človekovih pravicah in slabimi zaporniškimi razmerami. Analiziran bo tudi problem neodvisnosti sodstva kot zavrnitveni razlog. Cilji magistrskega dela so primerjava skladnosti slovenske zakonodaje s pravom EU, preučiti klavzulo o človekovih pravicah v povezavi z ENPP, preučiti sodno prakso zadevah Petruhin, Aranyosi in LM ter analizirati druge sodbe Sodišča EU, ki se navezujejo na ENPP.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropski nalog za prijetje in predajo, človekove pravice, predaja osumljencev in obsojencev, zaporniške razmere, neodvisnost sodstva
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh