Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izbrisani pred ESČP
Sara Drakulić, 2019

Opis: Predstavljen je primer izbrisanih pred ESČP. To so bili državljani bivših jugoslovanskih republik, ki niso mogli pridobili slovenskega državljanstva. Ker so jim bile zaradi tega kršene človekove pravice, je velik del diplomskega dela posvečen tudi njim. Pri tem sem se osredotočila na njihovo varovanje v mednarodnem prostoru. Namen dela je bil predstaviti, kako pomembno vlogo ima ESČP nasploh in kako je primer izbrisanih vplival na spremembo slovenske zakonodaje. Uporabljena je bila sodna praksa ESČP in US ter slovenska osamosvojitvena zakonodajo, v katero spadajo TUL, UZITUL, ZDRS in ZTuj. Z njo je bila prikazana neurejenost položaja izbrisanih. Statuti mednarodnih organizacij, SDČP, EKČP, Evropska socialna listina, Evropska listina o temeljnih pravicah ter druge mednarodne konvencije so bili uporabljeni v poglavjih o človekovih pravicah. Primerjana je bila različna raven varovanja in kako jih posamezne organizacije sankcionirajo. Rezultati raziskave kažejo na visoko raven mednarodnopravnega varovanja človekovih pravic, še posebej očiten primer tega je ESČP. Njihov doprinos v primeru izbrisanih je bil ključen za ureditev njihovega položaja v Sloveniji. Prav tako je bil s pilotno sodbo storjen pomemben korak k vzpostavitvi odškodninske sheme. Izbrisani predstavljajo prelomen primer v sodni praksi ESČP na področju podeljevanja in urejanja državljanstva, vendar ker je to še vedno večinoma v pristojnosti držav, bodo šele naslednji primeri pred ESČP podrobneje opredelili standarde, ki jih bodo pri tem morale upoštevati države.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 1732; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (593,54 KB)

2.
Primerjava Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča in osnutka mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost
Sara Drakulić, 2021

Opis: V magistrskem delu bo predstavljena primerjava med Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča ter osnutkom mednarodne konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost. Gre za področje mednarodnega kazenskega prava, ki se je razvilo predvsem v zadnjih 100 letih. Med njegove največje uspehe štejemo ravno ustanovitev MKS. To je pristojno za preganjanje štirih glavnih kaznivih dejanj: genocida, vojnih hudodelstev, agresije in zločinov proti človečnosti. Magistrsko delo se bo osredotočalo predvsem na proučevanje zločinov proti človečnosti v Rimskem statutu in osnutku mednarodne konvencije, ki ga je zasnovala KMP. V ta namen bodo uporabljene nekatere znanstvene metode, med njimi deskriptivna metoda, s katero bo podan opis zgodovinskih mejnikov v razvoju mednarodnega kazenskega prava, sintetična metoda, s katero se bo preko več vidikov zločinov zoper človečnost skušala podati enotna razlaga, komparativna metoda, s katero bo izvedena primerjava dveh mednarodnih dokumentov na temo zločinov zoper človečnost, ter kompilacijska metoda, s katero se bo navajalo navedbe in citate drugih avtorjev. Namen magistrskega dela je predstavitev primerjave Rimskega statuta in osnutka mednarodne konvencije. Zločini zoper človečnost so namreč že definirani v Rimskem statutu, osnutek mednarodne konvencije pa na drugi strani predstavlja poskus ustvarjanja univerzalne konvencije na temo zločinov zoper človečnost, ki bi pripomogla k uspešnejšemu preganjanju teh zločinov. Cilj magistrskega dela je zajeti vse podobnosti in razlike med tema dokumentoma, ju pred tem podrobno razdelati in predstaviti mehanizme, s katerimi bodo države lažje preganjale zločine zoper človečnost. Magistrsko delo bo pripomoglo k poglobljenemu razumevanju zločinov zoper človečnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut, zločini zoper človečnost, Komisija za mednarodno pravo, Združeni narodi
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 800; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (678,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh