Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Priročnik za uspešen prenos tehnologij
Dolores Modic, Ana Hafner, Urška Fric, 2018

Opis: Technology transfer is a challenge. For every successful case of technology transfer, there are dozens and dozens of ideas that never make it out of the university lab or department. Yet, this is often not only due to reasons connected to the embryonic nature of inventure (being just too soon for industry to pick up) or being too basic; but often connected to the simple failure of matching the right people together. People involved in inventing and developing, those involved in “translating” the new idea into often incomprehensible “patent speak”, people involved in commercialization, those brave enough (or at least enough risk tolerant) to engage in spin-off creation, to people involved on the industry side, or those involved in designing new open access methods, all play a key role. Authors wish to address some of their concerns inside this Handbook. We begin with a simple question, which might be mind boggling for researchers: “Why bother with technology transfer?” Not only individual level benefits are pointed out, but also special emphasis is put on social or economic impacts. Then we try to guide the researchers through the technology transfer process, often offering real-life cases. Although Slovenia is still evolving its technology transfer system, authors firmly believe there are cases, that can teach us how to better the technology transfer results, either by being shining examples or simply failures, that can often teach us even more. We also provide boxes with relevant additional data on some specific interesting elements, including pointing out towards selected new IT solutions available, that can help deal with the intellectual property jungle. The note by Yuichi Harada also offers new ideas on valuable information universities can posses. A special section is dedicated to those thinking about start-ups. We end with some pragmatic suggestions for technology transfer staff. Authors hope that the Handbook might be of assistance to researchers that have interesting promising inventions, technology transfer practitioners, industry representatives interested in cooperating with faculty members or others that find this field exciting or of interest. We would also like to thank all those who participated in the making of this Handbook, especially also all three authors of initial notes, Takafumi Yamamoto, Yuichi Harada, Borut Likar and Mary Albertson. We re-print below also the original notes in English as well as the English translation of the note received in Slovenian.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 3713; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

2.
3.
Opazuj, razmisli, izumi, patentiraj
Urška Fric, 2019

Najdeno v: osebi
Ključne besede: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 2707; Prenosov: 19

4.
Računalniško izvedeni izumi
Urška Fric, 2020

Najdeno v: osebi
Ključne besede: spletna zloženka, računalniški izumi, Slovenija, Evropa
Objavljeno: 31.01.2020; Ogledov: 2602; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (830,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Impact of circular economy as the EUʼs ambitious policy
Urška Fric, 2019

Opis: The article describes the role of legislative and legal framework which brought about a new approach to waste management through the concept of circular economy, and its drivers. We explicitly focus on the impact of ambitious EU environmental policy and its financial support from the European Commission (EC) which helped social actors recognize not only the ecological, but also the economic and social benefits of the circular economy. Over 50 actions under the “Circular Economy Action Plan” launched in 2015 have been delivered or are being implemented in this period in European Union (EU). Through overview of the EU’s ambitious policy, best practice of the circular economy in the world and status quo in circular economy at EU level we also show the circular economy is nowadays a crucial megatrend and there is still needed to increase up action at EU level, provide the competitive advantage it brings to EU economy and close the loop. Beside impact of ambitious EU environmental policy article focuses on the Cultural Political Economy (CPE) approach as a political economy approach with the purpose for explaining the role of legislative and legal framework as a mechanism for selection and retention of the paradigm of circular economy.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: circular economy, European Commision, policy, Europe 2020, Cultural Political Economy, status quo
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 1981; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (351,50 KB)

6.
Strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij
Urška Fric, 2019

Opis: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih. Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija, je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij. Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in, v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen. Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja, socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva. S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika. Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1072; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

7.
8.
Vpliv epidemije covid-19 na študij na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu
Alen Progar, 2021

Opis: Epidemija covida-19 je trenutno ena izmed najbolj perečih problematik, s katero se po celem svetu spopadajo na različne načine. V poskusu omejitve prenosa bolezni so se ponekod po svetu za določen čas med drugimi zaprle tudi izobraževalne ustanove, izobraževanje pa je potekalo na daljavo, s čimer se pod vprašanje postavlja kakovost takšnega izobraževanja. V magistrski nalogi smo obravnavali izkušnje študentov v času epidemije covida-19 na Fakulteti za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu. Natančneje smo prikazali vpogled v razmišljanje in osebna mnenja študentov, ki smo jih pridobili z odgovori na vprašanja v polstrukturiranem intervjuju. Pridobljene odgovore smo kvalitativno analizirali s programom ATLAS.ti. Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da epidemija covida-19 ni imela bistvenega vpliva na kakovost študija na FIŠ v Novem mestu oz. je bil ta vpliv minimalen. Seveda pa je vedno prostor za izboljšave, zato smo v raziskavi pridobili precej možnih predlogov za izboljšanje študija v času epidemije covida-19.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: epidemija, covid-19, vpliv, kakovost, FIŠ, študij, študij na daljavo
Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 1054; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

9.
Razvoj spletnega mesta za podporo pri učenju na daljavo za pridobivanje elementarne izobrazbe
Eva Blatnik, 2021

Opis: Zaradi razglasitve epidemije covida-19 je začel pouk potekati na daljavo v vseh osnovnih šolah v Sloveniji. Za učence je to pomenilo, da morajo biti pri učnem procesu bolj samostojni in iznajdljivi. Kmalu po zaprtju šol je nastala podporna točka za učenje »Razlagamo.si«, kjer lahko učenci dostopajo do vsebin, ki jih naložijo prostovoljci, študentje ali učitelji. Pomanjkljivost podporne točke je, da učenci med sabo ne morejo sodelovati in si nuditi medsebojne pomoči, saj le-to zgolj prejmejo. Z magistrsko nalogo rešujemo omenjeni problem z oblikovanjem uporabniške izkušnje, in sicer s šestimi koraki, ki jih je zastavil Donald Norman. Pri tem sledimo cilju, da implementiramo spletno mesto, kamor učenci naložijo svoja učna gradiva. Na ta način spodbudimo samostojnost, sodelovanje in vključenost učencev v učni proces, saj je navedeno med najpomembnejšimi dejavniki za uspešno izobraževanje na daljavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: elementarno izobraževanje, izobraževanje na daljavo, epidemija covida-19, oblikovanje uporabniške izkušnje, Donald Norman
Objavljeno: 15.12.2021; Ogledov: 1266; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

10.
Vpliv multimedije na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri predšolskih otrocih
Ana Glušič, 2021

Opis: V magistrski nalogi obravnavam vpliv multimedije na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha pri predšolskih otrocih. Predstavljam kvalitativno raziskavo, v okviru katere so otroci v eksperimentalni in kontrolni skupini enajst dni zapored prepevali izbrano pesem. V eksperimentalni skupini so otroci ob petju pesem spremljali ob avdio-video vsebini, v kontrolni skupini pa so peli brez nje. Prvi in zadnji dan raziskave sem otroke opazovala in izvedla prirejen test glasbenih sposobnosti po E. E. Gordonu. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so otroci v kontrolni skupini, kjer ob petju niso uporabljali avdio-video vsebine, intonančno bolj točno zapeli izbrano pesem, medtem ko je bila pesem v obeh skupinah ritmično primerljivo dobro izvedena.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: multimedija, e-izobraževanje, predšolski otroci, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, melodični posluh
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 851; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh