Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustavni sistem Azerbajdžana
Vanessa Cilenšek, 2017

Opis: V sami osnovi se ustavni sistem Azerbajdžana lahko primerja z ostalimi evropskimi ustavnimi sistemi, vendar pa obstajajo določena odstopanja. Prvo odstopanje se kaže že v samem poteku zgodovinskih dogodkov in legi države. Zgodovinski dogodki so Azerbajdžan uvrstili pod države, ki so nekoč bile del visoko razvitih civilizacij in bile podvržene različnim ozemeljskim oblikovanjem pod poveljevanjem različnih vladarjev. Obdobje prazgodovine je pustilo na ozemlju Azerbajdžana kar nekaj dokazov, ki pričajo o prvotnih ljudstvih. Tako je jama Azykh zakladnica ostankov iz prazgodovinskega obdobja, ki kažejo na to, da so tam živela najprej primitivna ljudstva. Eden izmed dokazov je ostanek čeljusti deklice. Kasneje so se na ozemlju Azerbajdžana pojavile prve tri države, sledilo pa je obdobje vladavine Medijskega kraljestva in Sasanidskega imperija. V 90. letih je ozemlje Azerbajdžana pripadalo Sovjetski zvezi, ki je s svojo oblastjo ozemlje zaznamovala v največjem obsegu. Lenin, ki je bil eden izmed voditeljev Sovjetske zveze, je zaznamoval tamkajšnje ljudstvo z grobo in nečloveško politiko. Želja po osamosvojitvi, ki so jo Azerbajdžanci za kratek čas leta 1918 sicer tudi doživeli, je spet obrodila sadove, ko je prišlo do razpada Sovjetske zveze. Tako je leta 1995 nastopila prva ustava Azerbajdžana, katera se je že takoj zavzemala za človekove pravice in svoboščine in v tem smislu sledila evropskim ustavnim ureditvam. Poleg tega pa se njena oblast deli na tri veje, tako kot jih po načelu delitve oblasti poznamo tudi v Sloveniji - sodna, zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Ustavni sistem Azerbajdžana ima tudi svoje lastno Ustavno sodišče, ki je ločeno od ostalih sodnih organov. Ustava Azerbajdžana pozna tudi ustavno pritožbo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustave, ustavni sistemi, primerjalno ustavno pravo, ustavna sodišča, zgodovina, Azerbajdžan, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2865; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (616,19 KB)

2.
Posebnosti afriških ustavnih sistemov
Vanessa Cilenšek, 2020

Opis: Zgodovina afriškega kontinenta je pestra, kar gre pripisati vzponu egiptovske civilizacije in vplivu kolonialnih sil, ki so kontinent zaznamovale z osvajanji in političnimi oblikovanji državnih ureditev afriških držav. Skupni imenovalec vseh držav je varstvo človekovih pravic. Varstvo slednjih pa povzroča številne pomisleke in dvome, saj vsaka od obravnavanih držav dopušča kot kazensko sankcijo smrtno kazen, zato na afriškem kontinentu obstaja primanjkljaj varstva človekovih pravic. Posebnost afriške celine so plemenska in verska sodišča, ki imajo posebno funkcijo. Taka sodišča dovoljujejo ustavnopravni sistemi Etiopije, Nigerije in Južnega Sudana. Tradicionalno oziroma običajno pravo je na afriškem kontinentu zelo razširjeno. Na ustavni ravni ga najdemo v Južnem Sudanu, kjer je omenjeno kot pravni vir, omenja pa ga tudi etiopska ustava, in sicer v smislu priznavanja uporabe običajnega prava pri sklenitvi zakonske zveze. Sicer pa ga v ustavnih sistemih ostalih držav ni moč najti. V Nigeriji je tradicionalno pravo zmes plemenskih ali običajnih praks, ki jih kot del določene skupnosti priznavajo člani določene skupnosti. V teh skupnostih ima tradicionalno pravo moč zakona. Vse anglofonske države pa so v zvezi z ustavnosodno presojo prevzele ameriški sistem ustavnosodne presoje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Afrika, ustavni sistemi, običajno pravo, plemenska sodišča, verska sodišča
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1243; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh