Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodobna diplomacija in diplomatsko komuniciranje : magistrsko delo
Vika Lisac, 2024, magistrsko delo

Opis: Sodobna diplomacija je na stičišču tradicije in inovacij, kar prinaša nove izzive in zahteva prilagoditev obstoječih praks. Tradicionalne diplomatske metode, ki temeljijo na uradnih dokumentih, zaupnih pogovorih in osebnih stikih, so se zdaj znašle v svetu, kjer prevladujejo digitalna orodja in komunikacija v realnem času. Tehnološki napredek in globalizacija sta povečala kompleksnost mednarodnih odnosov, kar terja nove pristope v diplomatskem delovanju. Tehnologija je preoblikovala diplomatsko komunikacijo, saj digitalni mediji omogočajo večjo neposrednost in odprtost. Sodobni diplomati se morajo prilagoditi novim platformam, kot so družbeni mediji in komunikacijski kanali v realnem času. Pri tem morajo najti ravnotežje med hitrostjo teh orodij in ohranjanjem strateške poglobljenosti, ki je značilna za tradicionalno diplomacijo. To vključuje zaščito občutljivih informacij in boj proti dezinformacijam. Sodobna diplomacija vključuje tudi nove akterje, kot so nevladne organizacije in strokovnjaki, ki s svojimi znanji in perspektivami spreminjajo tradicionalne diplomatske metode. Njihovo sodelovanje s tradicionalnimi diplomatskimi akterji odpira nova vprašanja glede avtoritete in vpliva na vloge državnih institucij. Tehnološki napredek prinaša tudi nove izzive, kot so kibernetska varnost, digitalna zasebnost in širjenje dezinformacij. Čeprav je tehnologija spremenila diplomatske prakse, mednarodni pravni okviri niso sledili temu hitremu razvoju. Zato je nujno posodobiti pravne okvire, da bodo odražali realnost sodobne diplomacije in podpirali mednarodne odnose. Diplomacija v 21. stoletju zahteva strategijo, ki združuje tradicionalne diplomatske veščine z digitalnimi orodji. Ključno je, da diplomacija ohrani svoje temeljne vrednote, kot so pogajanja, zaupnost in vzajemno spoštovanje, hkrati pa sprejme inovacije, ki povečujejo njen doseg in vpliv. Le tako bo sodobna diplomacija še naprej učinkovito spodbujala globalni mir, stabilnost in sodelovanje v vedno bolj zapletenem mednarodnem okolju ter ohranila svojo pomembno vlogo pri reševanju globalnih izzivov.
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko komuniciranje, tehnološki napredek, globalizacija, diplomatski proces, diplomatska služba
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 468; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (789,95 KB)

2.
Mednarodno pravo podnebnih sprememb : diplomsko delo
Vika Lisac, 2021, diplomsko delo

Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava.
Ključne besede: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2022; Ogledov: 2118; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (883,50 KB)
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh