1. Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migracijiStanislav Sobočan, 2016 Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3718; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Pogoji za pristop države k Evropski unijiUrška Kuhar, 2009 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, Evropska unija, Evropska unija, Lizbonska pogodba, širitveni postopek, pristopni pogoji, pristopna pogajanja, širitev EU, države kandidatke, države članice, köbenhavenska merila, mednarodna politika
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 2749; Prenosov: 143
Celotno besedilo (686,32 KB) |
7. |
8. Izstop države članice iz Evropske unijeAldijana Ahmetović, 2020 Opis: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1430; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,09 MB) |
9. Mednarodno pravni položaj države, nečlanice OZNNina Kopač, 2021 Opis: Problematika temelji na mednarodnem pravnem delovanju držav članic v primeru reševanja sporov, ki včasih tudi zatakne, sploh ko je govora o vstopu nove članice kot je na primer Kosovo, ki seveda izpolnjuje vse pridružitvene pogoje iz 4. člena Ustanovne listine OZN o sprejemu in prav tako ni v neskladju mednarodnega prava. Problem nastane ko se redna članica Rusija poslužuje pravice do Veta in Kosovu preprečuje (blokira) vstop v članstvo OZN. Sprejetje take odločitve namreč nasprotuje ključnim interesom zagotavljanja miru in varnosti, ki je temelj stalnih članic OZN ter postavlja številna mednarodno-pravna vprašanja tudi danes o enakopravnosti, tako držav članic in nečlanic pri uživanju enakovrednih vprašanj in norm ter pogojev za včlanitev v OZN; kje so ločnice med uživanjem le-tega in pod kakšnimi pogoji. Iz ugotovitev lahko izluščimo samo, da tako države članice, kakor nečlanice OZN dejansko ne uživajo suverenosti enakosti vseh držav, saj so jim pogosto kršene temeljne norme mednarodnega prava in se pogosto ravnajo v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije, ki pa ima svoje korenine v sami Ustanovni listini in so kljub vsem poprej naštetim normam, še vedno pod določenim vprašanjem, kaj je torej mednarodno-pravno podprto in ob kakšnem pogoju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: OZN, članice in nečlanice OZN, status držav, posebni pogoji, mednarodno-pravna podlaga le-teh
Objavljeno: 31.03.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 58
Celotno besedilo (364,69 KB) |
10. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unijeKarmen Schindler Bernard, 2021 Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,55 MB) |
