Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kako izboljšati trženjske aktivnosti kmetijske zadruge X
Aleks Senica, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: marketing, kmetijska zadruga, slabosti, priložnosti, članstvo
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 1995; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Macedonian accession to EU
Stefan Jordev, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: članstvo v EU, liberalizacija trga, trgovanje, multi-lateralni sporazumi, Makedonija
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 1530; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (158,54 KB)

4.
Vloga sindikatov v socialnem dialogu
Anita Brovč, 2017

Opis: Sindikati imajo kot eden izmed partnerjev v socialnem dialogu pomembno vlogo. Čeprav se je skozi zgodovino njihov položaj spreminjal,je delovanje sindikatov bolj zadostilo vrednotam javnosti kot pa politično delovanje države. Vsak socialni partner, tudi sindikati, se mora na poti k ciljem odpovedati določenim zahtevam in se prilagoditi z upoštevanjem potreb po neklasičnih delovnih razmerjih ter omejenosti sredstev za zagotavljanje socialnih pravic za skupno dobro vseh državljanov in državljank. Upoštevati se mora enakopravnost vseh socialnih partnerjev ter delovati z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem.Prav enakopravnost pa je vprašljiva, kar se je pokazalo predvsem v času krize. Delodajalci in vlada so bili takrat manj popustljivi, pogajalska moč sindikatov pa manjša. Posledično je zaradi nezaupanja upadlo tudi članstvo v sindikatih, saj naj nebi sledili potrebam sodobnega časa. Negotovost pri zagotavljanju socialnih pravic in različne oblike prekarnega dela vplivajo na zmanjšano zaposlenost mladih, ki se tudi včlanijo v sindikate večinoma le takrat, ko se jim zdi, da je status njihove zaposlitve dokaj stabilen, redkeje pa v primeru zaposlitve za določen delovni čas.Drugače pa so sindikati upoštevani v času gospodarske rasti in zaposlenosti državljanov. Takrat so dejansko upoštevani kot enakovreden socialni partner, v pogajanjih so uspešnejši in močnejši. Upadanje članstva v sindikatih je resen problem tudi v drugih evropskih državah, ne samo v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sindikati, socialni partnerji, socialni dialogi, socialne pravice, enakopravnost, članstvo
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 1620; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Slovenija in OECD
Naja Bogataj, 2018

Opis: Diplomsko delo nam predstavi, kakšne koristi pridobijo države s članstvom v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). OECD je mednarodna organizacija, ki združuje 36 gospodarsko najrazvitejših držav, ki med seboj sodelujejo pri razvoju gospodarstva ter politik. OECD z raziskovanjem in analiziranjem podatkov oblikuje svetovne standarde na številnih področjih, ki so pomembna za svetovni napredek. OECD je specifična mednarodna organizacija, saj deluje po principu mehke zakonodaje, to je na podlagi priporočil, smernic in t. i. medsebojnih ocen. Z včlanitvijo v organizacijo države pridobijo številne koristi, kot so ugled v svetovnem gospodarstvu, večje možnosti za mednarodna sodelovanja, izmenjavanje izkušenj z drugimi svetovno najrazvitejšimi državami, dostop do statističnih podatkov ter analitičnega gradiva podanega s strani OECD ter zaupanje s strani drugih držav, ki delujejo za globalni razvoj. OECD aktivno sodeluje tudi z državami nečlanicami ter drugimi mednarodnimi organizacijami, tistimi, ki so pomembne za učinkovit napredek v globalnem razvoju na področju gospodarstva in politike. Slovenija je že pred članstvom aktivno sodelovala z organizacijo, polnopravna članica pa je postala leta 2010. Kot mlada in majhna država je Slovenija s članstvom pridobila ugled ter možnost enakopravnega sodelovanja z drugimi, razvitejšimi državami. Kot članica organizacije mora delovati po določenih standardih, s strani OECD pa dobi tudi priporočila in smernice za nadaljnji razvoj. Diplomsko delo nam bo prikazalo, kakšna so bila priporočila OECD za našo državo v letih članstva, od 2010 do danes, in kako je Vlada RS priporočila izvedla ter kakšne spremembe je uvedla na najpomembnejših področjih razvoja, to je na področju javnih financ, trga dela ter vzgoje in izobraževanja. Če želi Slovenija napredovati in se nadalje razvijati, tako na področju gospodarstva kot tudi na področju politike, mora okrepiti politično sodelovanje, urediti notranjo organizacijo ter medsebojno sodelovanje in komuniciranje med resornimi ministrstvi o njihovem delu v okviru OECD, ponovno pridobiti zaupanje svojih državljanov ter njihovo zaupanje v razvoj ter se osredotočiti na področja, na katerih je bolj uspešna. Šele nato bo imela Slovenija možnost izkoristiti vse priložnosti, ki jih ji ponuja OECD, ter učinkovito napredovati in se razvijati še naprej.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenija, zunanja politika, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, članstvo, mednarodno sodelovanje, gospodarski razvoj
Objavljeno: 17.06.2019; Ogledov: 1734; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (996,87 KB)

6.
Zaupanje v civilnodružbene organizacije
Edi Vivoda, 2012

Opis: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 368; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh