1. Trajnostno upravljanje človeških virov v mednarodnem poslovnem okolju : diplomsko deloUroš Knez, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava trajnostno upravljanje človeških virov v mednarodnem poslovnem okolju s poudarkom na socialni dimenziji trajnosti. Raziskava se osredotoča na razvoj človeškega kapitala, kakovost zaposlovanja, enakost spolov ter zdravje in varnost pri delu. Namen je analizirati razlike med državami in preučiti vlogo izobraževanja odraslih kot ključnega dejavnika trajnostnih praks.
Analiza temelji na sekundarnih podatkih iz baz OECD, ILO in Združenih narodov za izbrane države v obdobju 2019–2023. Uporabljena sta opisni in primerjalni pristop.
Rezultati kažejo pomembne razlike med državami ter nakazujejo, da države z višjo udeležbo odraslih v izobraževanju dosegajo boljše rezultate tudi pri drugih kazalnikih. Ugotovitve potrjujejo, da razvoj človeškega kapitala predstavlja osrednji element trajnostnega upravljanja človeških virov.
Delo prispeva k razumevanju trajnostnih kadrovskih praks na makro ravni in poudarja pomen uporabe javno dostopnih podatkov za mednarodne primerjalne analize.
Ključne besede: trajnost, človeški viri, upravljanje, poslovanje, mednarodno poslovanje, človeški kapital, primerjalni podatki
Objavljeno v ReVIS: 23.04.2026; Ogledov: 198; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (754,70 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za delo : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeLidija Štorgel, 2017, magistrsko delo Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški
kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno
in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja
skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj
pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo
v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo
omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki
nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil
najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v
Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar
je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno
prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna
zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem
področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar
ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da
pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa
lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s
strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja.
Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2069; Prenosov: 54
Celotno besedilo (2,22 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
