Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Znanje, ki ga posameznik ima, lahko v grobem razdelimo na dva dela. Prvi del je eksplicitno znanje, ki je na tak način tudi predstavljeno in preneseno naprej na ostale posameznike. In potem so v posamezniku še znanja, ki so navzven skrita in jim s tujko r ečemo tacitna znanja. V kolikor ima ta tiha znanja vodja, je to poglavitni člen v oblikovanju organizacijske kulture močne in uspešne organizacije. Zanima nas, kako se tiho znanje odraža, kako se ga vidi in se to odseva v organizacijo? Kako vodja v organiz aciji poskrbi za prenos tihega znanja od posameznikov na skupino? Namen: Namen naloge je predstaviti prenos tihega znanja v organizaciji in vpliv vodje na prenos tihega znanja. Organizacijam želimo pokazati, da upravičeno lahko cenijo in obravnavajo tiha z nanja vodje kot bogastvo posameznika in intelektualn i kapital celotne organizacije. Tiho znanje vodje prispeva svoj delež k močni in zdravi kulturi organizacije. Problem vidimo v tem, ker se o tihem znanju premalo ali pa sploh ne govori. Z raziskavo želimo predstaviti njen pomen in tiho znanje umestiti med ključne dejavnike, ki pripomorejo k uspešnosti. Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodologijo, kjer smo izvedli intervjuje z vodji razvojno - raziskovalne organizacije. Pri kvalitativni razis kavi smo poiskali kode in pojme v analiziranem gradivu. S procesom kodiranja smo interpretirali analizirano besedilo. Pri tem nismo iskali kod z namenom, da bi se jih preštelo, kolikokrat se je določena koda pojavila v analiziranem besedilu, ampak smo s ko diranjem in kategoriziranjem oblikovali teoretično razlago in pojasnili proučevano situacijo. Celoten postopek je tako potekal v več korakih, kjer smo začeli z urejanjem gradiva, določanjem enot kodiranja, nadaljevali s kodiranjem, izborom in definiranjem relevantnih pojmov ter oblikovanjem kategorij, definiranjem kategorij in oblikovanjem končne teoretične formulacije. Tako izbrana metoda je bila za našo raziskavo najbolj ustrezna, saj ustreza problemu in cilju raziskovanja. Omogočila nam je raziskavo ravn anja, dogodkov, delovanja organizacije, socialnega okolja, interakcije in medsebojnih odnosov. Preko skrbno izbranih vzorcev smo pridobili podatke, ki so najbolj relevantni za raziskovani primer. Rezultati: Tiha znanja vplivajo na oblikovanje močne in zdra ve kulture organizacije, ki spodbuja širjenje znanja in posledično nadaljnji razvoj organizacije. V odja s svojim delovanjem, načeli, vrednotami in prepričanji spodbuja prenos tihega znanja med posamezniki in od posameznikov na celotno organizacijo. Organizacija: Raziskava pokaže pomen upravljanja z znanjem in pomen prenosa tihega znanja v organizaciji. Organizacija lahko opravičeno ceni in obravnava tiha znanja kot bogastvo posameznika in intelektualni kapital celotne organizacije. Družba: V družbi i n širšemu okolju z raziskavo prikažemo kako pomembno je širiti svoja tiha znanja med ostale ljudi za skupno korist. Originalnost: V raziskavi se prvič opisuje vpliv vodje na prenos tihega znanja. P rvič pokažemo povezavo med obstoječimi teoretičnimi osnovam i in najnovejšimi raziskavami iz tega področja. Tiho znanje je še zelo neraziskano področje v okviru menedžmenta znanja. V nalogi predstavimo njegov pomen v razvojno - raziskovalni organizaciji. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavi tihega znanja in n jegovega prenosa smo se omejili le na vplive vodje. V smeri nadaljnjih raziskav bi bilo smiselno raziskati tudi druge pomembne vplive, kot so odnosi med zaposlenimi, stopnja zaupanja znotraj organizacije in številni motivacijski faktorji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tiho znanje, vodja, prenos znanja, znanje, čustva, vedenje, organizacijska kultura, duhovno vodenje, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1131; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Pojavnost kroničnih bolezni in rakavih obolenj se močno dviguje. Posameznik je namreč danes izpostavljen vedno večji količini stresa. Vendar pa se le redki zavedajo vpliva negativnih avtomatskih misli na vedenja in čustvovanja. ki posledično ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje. Magistrska naloga raziskuje, kakšni so preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja (v nadaljevanju KVS) ob nastopu kronične bolezni. V teoretičnem delu opisujemo psihološke mehanizme nastanka bolezni, teorijo KVS in terapijo ter izhodišča svetovanja ob nastopu bolezni. V empiričnem delu pa z analizo sekundarnih podatkov raziskujemo KVS pri soočanju z diagnozo, ki ogroža življenje bolnika (rak, kronična bolezen) – kakšen vpliv ima na pojavnost bolezni stres kot posledica neprilagojene kognitivne strukture, ali je lahko svetovanje dobra komplementarna oblika zdravljenja ter kako lahko izboljša kakovost življenja bolnika, ki se spopada z motnjami razpoloženja in utrujenostjo. Analiza rezultatov potrjuje domnevo, da neprilagojena kognitivna struktura lahko povzroči nastanek bolezni ali pa jo celo pospeši. Prav tako se je izkazalo, da ima KVS komplementarno vlogo pri zdravljenju kroničnih bolezni, vendar z določenimi omejitvami (učinkoviteje ob pričetku terapije nekaj mesecev po nastopu bolezni kot neposredno ob diagnozi, pomembnost trajanja). Kot zadnje pa smo potrdili, da je področje utrujenosti in razpoloženjskih težav tisto, kjer lahko KVS najbolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Izkazalo se je, da psihoedukacija in učenje tehnik za prepoznavanje misli ter prepričanj pripomorejo k boljšemu spopadanju obolelega s stresom in depresijo, kar zmanjša vnetni odziv telesa ter pozitivno vpliva na razpoloženje in zmanjša utrujenost. Tako se bolniki lahko boljše soočajo z bremenom kronične bolezni po diagnozi. Zaključujemo, da ima KVS preventivne in kurativne učinke v primeru kronične bolezni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kognitivno-vedenjsko svetovanje, preventiva, kurativa, stres, čustva, kronične bolezni, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 666; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,67 MB)

Opis: V magistrski nalogi raziskujemo misli, čustva in vedenje svojcev oskrbovalcev oseb z demenco. Za lažje razumevanje bolezni in obolelega se bralec v teoretičnem delu najprej seznani z nekaterimi ugotovitvami raziskovanja bolezni in bolnika. Tako bralec lahko spozna, kaj sploh demenca je, katere vrste demence poznamo, kaj prinaša v svet obolelega in njegovo okolico, kako se jo je raziskovalo in na njo gledalo skozi zgodovino, kako jo doživljajo oboleli in kako oskrbovalci. V empiričnem delu opravimo kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z dvanajstimi svojci oskrbovalci. Na ta način spoznamo miselni, čustveni svet in njihovo vedenje pri delu s svojci oskrbovanci obolelimi z demenco, ter pomoč, ki bi jo potrebovali v obdobju pred, ob in po postavitvi diagnoze pri osebi z demenco. V raziskavo so vključeni le oskrbovalci, ki so sorodniki, svojci oskrbovancem. Raziskava je pokazala, da se skozi obdobja pri oskrbovalcih misli, čustva in vedenje spreminjajo. Ključen razlog za to je spoznanje, da je svojec zbolel. Ob tem raziskava pokaže tudi kako bi lahko družba pomagala oskrbovalcem v času bolezni, ki je prizadela njih svojce.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, oskrbovanec, oskrbovalec, misli, čustva, vedenje, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 459; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: V pričujočem delu smo skušali ugotoviti, kakšna je povezava med čustveno regulacijo in kakovostjo partnerskega odnosa ter le-to raziskali s kvalitativno metodo s polstrukturiranimi intervjuji med posamezniki, ki se izobražujejo za psihosocialne svetovalce, in laiki na tem področju. V raziskavi je sodelovalo devet posameznikov, ki so v partnerski zvezi vsaj dve leti. Zanimalo nas je, na kakšen način se lotevajo čustvene regulacije v partnerskem odnosu, kakšen pomen ji pripisujejo in kakšne so njihove miselne vsebine v procesu čustvene regulacije. Ugotavljali smo, kako to doživljajo in kako pomembna prvina se jim zdi regulacija lastnih in partnerjevih čustev. Vsem sodelujočim se je zdela tematika relevantna, saj jo večina smatra kot enega ključnih elementov kakovostnega partnerskega odnosa. Zanimali so nas načini, kako se posamezniki lotevajo čustvene regulacije kot načina, brez predhodne razlage definicije čustvene regulacije. Strategije za uravnavanje lastnih čustev so bile misli in vedenja. Prve so se nanašale na umiritev in osmišljanje situacije, slednja pa na komunikacijo, umik in fizično aktivnost. S temi načini so posamezniki regulirali svoje čustvene odzive in ohranjali zdravo čustveno klimo v partnerskem odnosu. Slednjemu so vsi, brez izjeme, pripisali velik pomen. Reprezentacija miselnih vsebin ob čustveni regulaciji je usmerjena na poizvedovanje o situaciji in vzrokih, opogumljanje sebe, zavedanje stanja in na previdnost, da ne bi poslabšali situacije. Čustvena regulacija vpliva na odnos v višji stopnji zadovoljstva, razumevanja, podpiranja, več je fizičnega stika in medsebojnega vplivanja. V primeru odsotnosti čustvene regulacije to eskalira konflikt, viša stopnjo iracionalnosti v odnosu, botruje odsotnosti fizičnega stika in umiku partnerjev drug od drugega.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustvena regulacija, kakovost, partnerski odnosi, kognitivne reprezentacije, tehnike čustvene regulacije, misli, čustva, vedenja, magistrske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 713; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: V današnjem času smo z napredkom medicine izkoreninili velik del virusnih bolezni. V porastu pa so bolezni modernega človeka, za katere je pogosto kriv stres in uravnavanje, izražanje čustev. Takim motnjam/boleznim pravimo psihosomatske motnje/bolezni. To so stvarne bolezni, ki imajo navadno ugotovljeno neko organsko nepravilnost, ki jo povzročijo psihični dejavniki. S stresom naj bi bilo povezanih kar 80 % vseh bolezni današnjega časa. V diplomskem delu smo našo pozornost namenili motnjam srčnega ritma oziroma aritmijam, ki so ene od pogostih psihosomatskih motenj. Zanimala nas je, povezava stresa, uravnavanja čustev in bolezni. Kako se posamezniki spoprijemajo s stresom, čustvi in stresnimi situacijami. Ena izmed glavnih strategij za uravnavanje in obvladovanje psihosomatskih motenj je psihoterapija, ki posameznika skozi pogovor z različnimi tehnikami obravnava celostno in mu nudi odprt prostor za korekcije. V empiričnem delu, smo uporabili kvantitativno analizo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik sestoji iz testa aleksitimije, s katerim se preverja, kako posamezniki izražajo in prepoznavajo svoja čustva, ter s testom COPE, ki je namenjen ocenjevanju različnih strategij spoprijemanja s stresom. Rezultati analize so pokazali, da imajo posameznik z motnjami srčnega ritma višjo stopnjo aleksitimije v primerjavi z zdravo populacijo, imajo več težav pri prepoznavi in interpretaciji čustev. Zavedajo se, da stres negativno vpliva na njihovo zdravje, a v večini ne vidijo povezave med čustvi in njihovo boleznijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje srčnega ritma, stres, čustva, psihosomatske motnje, psihoterapija.
Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,98 MB)