Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Kožni rak na splošno delimo na dve glavni vrsti, melanom in nemelanomski kožni rak, pri čemer je zgodnje odkrivanje ključno za izboljšanje rezultatov zdravljenja in zmanjšanje smrtnosti. Medicinske sestre pri tem igrajo pomembno vlogo, saj sodelujejo pri preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju kožnega raka ter nudijo podporo pacientom skozi vse faze bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov v teoretičnem delu je pridobljen s pregledom domače in tuje literature. Podatke smo pridobili tudi s pomočjo podatkovnih baz, kot so Google Scholar, Pubmed, COBISS ipd. Predviden raziskovalni vzorec je bil vsaj 100 pravilno izpolnjenih anket. Zbrane podatke smo nato računalniško obdelali ter analizirali in predstavili v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati ankete kažejo, da študenti kot najpogostejšo vrsto kožnega raka prepoznavajo maligni melanom, sledijo bazalnocelični in ploščatocelični karcinom. Večina anketirancev meni, da UV-sevanje najbolj vpliva na razvoj kožnega raka, 65 % pa izvaja samopregledovanje kože. Metode ABCDE ne pozna 58 % vprašanih. Večina študentov uporablja kombinacijo zaščitnih metod, kar vključuje tako kemično kot mehansko zaščito. Med anketiranimi jih 52 % meni, da ni dovolj informacij o kožnem raku. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so anketirani o kožnem raku razmeroma dobro seznanjeni, vendar njihovo znanje ostaja nepopolno. Rezultati zato kažejo na potrebo po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju o kožnem raku ter njegovi preventivi, saj lahko le z učinkovito preventivo zmanjšamo obolevnost in smrtnost zaradi te bolezni.
Ključne besede: kožni rak, študenti zdravstvene nege, pigmentna znamenja, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 21.03.2025; Ogledov: 219; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Uvod: Stres med študenti s področja zdravstva je prisoten, kar kažejo številne študije. Nobena izjema niso študenti fizioterapije, ki se med izobraževanjem srečujejo z različnimi stresorji, ki lahko vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Z raziskavo smo želeli oceniti pojavnost stresa in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na prisotnost stresa med študenti fizioterapije. Metode: Empirična presečna raziskava je potekala med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea v mesecu maju 2024. Šlo je za neslučajnostno namensko vzorčenje. Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika Perceived Stress Scale (PSS-10) in obdelani v programu SPSS 29. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 145 študentov fizioterapije, od tega je bilo 45 moških in 100 žensk, s povprečno starostjo 23 ± 3,2 let. Povprečna vrednost zaznanega stresa je bila 20,7 ± 6,3 točke. Ženski spol (p < 0,001), redna zaposlitev (p = 0,036) in preobremenjenost zaradi študijskih obveznosti (p < 0,001) so dejavniki, ki kažejo statistično značilno višjo oceno zaznanega stresa pri študentih. Povprečna ocena izpitov je bila negativno povezana z oceno stresa med študenti fizioterapije (rs = 0,192, p = 0,021). Zaključek: Ugotovitve kažejo, da je med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea prisotna zmerna stopnja stresa. Smiselno je, da študenti tekom študijskega obdobja izvajajo učinkovite strategije za obvladovanje stresa. Prav tako je pomembno, da fakultete prepoznajo problematiko stresa med študenti in uvedejo programe ter intervencije, ki bodo pomagale zmanjšati stres ter izboljšale kakovost življenja študentov.
Ključne besede: stres, fizioterapija, študenti, PSS
Objavljeno v ReVIS: 20.02.2025; Ogledov: 447; Prenosov: 48
Celotno besedilo (3,22 MB)

Opis: V magistrski nalogi preučujemo precepcije netradicionalnih študentov o terciarnem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Med številnimi različnimi skupinami netradicionalnih študentov v nalogi pozornost posvečamo predvsem odraslim netradicionalnim študentom. Omenjene študente v pričujoči raziskavi opisuje starost 25 let ali več in vsaj še ena od družbenih vlog, ki so značilne za odrasle osebe. Na način izbrane kvalitativne raziskovalne paradigme iščemo motive odraslih netradicionalnih študentov za njihov prvi ali ponovni vstop v procese terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ugotavljamo kakšne so njihove študijske izkušnje in kako doživljajo vplive lastne vključitve v procese terciarnega izobraževanja. V magistrskem delu v okviru raziskovalnega vzorca ugotovimo prisotnost uravnoteženosti humanističnih in ekonomističnih motivov za vključitev odraslih oseb v procese terciarnega izobraževanja. Pri študiju odraslim netradicionalnim študentom največ ovir predstavljajo t. i. situacijske ovire. Pomembna ugotovitev je, da so osebe namenskega raziskovalnega vzorca z lastno terciarno izobraževalno izkušnjo na splošno zadovoljne. S pomočjo povezovanja predhodnih teoretičnih ugotovitev in rezultatov pričujoče raziskave, je namen magistrskega dela ugotoviti, kaj lahko v prihodnosti deležniki sistemov terciarnega izobraževanja prispevajo za še izboljšanje terciarnega izobraževanja. Omenjene izboljšave ne bi prinesle koristi le netradicionalnim odraslim študentom, pač pa celotni populaciji študentov ter nenazadnje tudi izobraževalnim inštitucijam, ki sledijo ciljem po povečanju števila vpisov novih tradicionalnih in netradicionalnih študentov. Izsledki raziskave so prav tako lahko v korist vsem odraslim, ki o vključitvi v procese terciarnega izobraževanja šele razmišljajo. Termin »netradicionalni študenti« se v Sloveniji pojavlja relativno kratek čas. V magistrski nalogi preučujemo uporabo tega izraza na podlagi zapisov tujih avtorjev in raziskujemo primernost obravnavanega termina za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: netradicionalni odrasli študenti, terciarno izobraževanje, motivi, ovire, vplivi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2024; Ogledov: 841; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Mladi in izzivi individualizacije se osredotoča na raziskavo družbenih izzivov, s katerimi se študentke iz Bosne in Hercegovine soočajo med študijem v Sloveniji. Ključni cilji naloge vključujejo proučitev strategij, ki jih uporabljajo mladi študenti za obvladovanje družbenih izzivov v tujini, analizo vpliva občutka identitete in pripadnosti ter raziskavo motivacije za selitev v tujino. Raziskava temelji na kvalitativnih intervjujih z osmimi študentkami, starimi med 22 in 25 let, ki so se odločile za študij v Sloveniji. Pomemben poudarek je na vplivu družinske podpore, finančne neodvisnosti, jezikovnih ovir ter občutkov osamljenosti na njihovo dobro počutje in akademsko uspešnost. Naloga razkriva, da identiteta in pripadnost igrajo ključno vlogo pri dojemanju družbenih izzivov, medtem ko jezikovne ovire predstavljajo začetno oviro za družbeno integracijo. Družinska podpora, prijatelji in lokalna skupnost igrajo ključno vlogo pri uspešni integraciji in obvladovanju občutkov osamljenosti. Finančna neodvisnost predstavlja izziv, vendar s prilagodljivostjo in z vztrajnostjo študentke razvijajo strategije za obvladovanje teh težav. Namen diplomske naloge je prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj mladih študentk med študijem v tujini ter poudariti pomen socialne podpore, prilagodljivosti in razvoja novih veščin pri obvladovanju izzivov študentske izkušnje v tujini. Rezultati naloge so pomembni za razumevanje dinamike mednarodne mobilnosti mladih ter spodbujanje boljših pogojev za njihovo prilagajanje in uspeh med študijem v tujini.
Ključne besede: mladi študenti, družbeni izzivi, mednarodna mobilnost, identiteta, družbena podpora
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 833; Prenosov: 0
Celotno besedilo (994,49 KB)

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati stres med študenti prava na Evropski pravni fakulteti, ki se v praktičnem delu magistrskega dela ugotavlja z uporabo kvantitativne raziskovalne metode s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Zaradi boljšega razumevanja in povezovanja teorije s prakso so v teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavljeni pojmi stres, depresija in študij prava. Prvo poglavje je namenjeno razumevanju pojma stres, spoznavanju njegovih vrst, dejavnikov, simptomov, znakov in posledic ter tehnik njegovega obvladovanja in premagovanja. Sledi drugo poglavje, v katerem se predstavi depresijo, njene vrste, dejavnike, znake in zdravljenje. V tretjem poglavju je orisan študij prava na splošno in na Evropski pravni fakulteti, narejena pa je tudi primerjava med slovenskim in nemškim sistemom študija prava v praksi. Tako kot je stres širok pojem, saj nas neizogibno spremlja na vsakem koraku, je stres tudi ozek pojem, saj ga vsak posameznik doživlja na sebi lasten način. O njem se danes veliko govori, manj pa se govori o eni izmed njegovih negativnih posledic, ki je tihi spremljevalec dolgotrajnega stresa. To je depresija. Predmetna raziskava je pokazala, da je stres med študenti prava Evropske pravne fakultete zaradi študija prava prisoten v veliki meri, medtem ko depresije kot negativne posledice anketirani študenti v večini ne občutijo, poročajo pa o nekaterih simptomih depresije, ki so prisotni le v manjši meri. Glavna omejitev magistrskega dela je v tem, da raziskava stresa med študenti ni bila izvedena na vseh treh pravnih fakultetah v Sloveniji, torej še na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, zato rezultatov ni mogoče posplošiti na vse študente prava v Sloveniji.
Ključne besede: stres, depresija, študij prava, študenti prava, Evropska pravna fakulteta
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2023; Ogledov: 1047; Prenosov: 0