Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in kliničnih mentorjev do dela s starostniki
Brigita Skela-Savič, Simona Hvalič Touzery, 2014

Opis: Teoretična izhodišča: Glede na demografske trende se pričakuje povečevanje potreb po zdravstveni negi in oskrbi starih ljudi. Kakovostno zdravstveno nego in oskrbo starih ljudi je mogoče zagotoviti le s kadrom, ki ima z dodiplomskim in podiplomskim izobraževanjem pridobljeno znanje na področju dela s starimi ljudmi in z zmanjšanjem negativnega odnosa do starih v družbi. Metoda: Deskriptivno-kvantitativno raziskavo smo izvedli v juniju 2010 na namenskem vzorcu študentov zdravstvene nege (n = 61) in kliničnih mentorjev (n = 40). V anketi zaprtega tipa smo uporabili preverjene in splošno uporabljene merske instrumente: Palmorov kviz o dejstvih o staranju % FAQ1, Koganov instrument za merjenje odnosa do starih ljudi % KAOP, Nolan%s Perceptions of Working with Older People (PWOP). Podatke smo statistično obdelali s statističnim paketom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava opozori na prisotnost negativnega odnosa do starih ljudi med anketiranci in nizko stopnjo znanja o starih ljudeh, saj so samo študenti v povprečju dosegli 44,6 % pravilnih odgovorov, klinični mentorji pa 48,7 %. Kar 82,1 % kliničnih mentorjev in 55,9 % študentov je izrazilo željo po delu na področju zdravstvene nege starostnika.Več zanimanja za delo s starimi ljudmi so izrazili anketiranci z bolj pozitivnim stališčem do starih ljudi (r = 0,206, p = 0,047) in anketiranci, ki so vključeni v magistrski študij (r = -0,299, p = 0,023). Večina študentov (94,5 %) v življenju ni imela negativnih izkušenj s starostniki; čim bolj pozitivne so bile njihove izkušnje, tem večja je bila želja po delu s starostniki (r = -0,297, p = 0,029). Klinični mentorji se v primerjavi s študenti bolj zavedajo, da zdravstvena nega starostnika zahteva dodatno specializirano znanje in usposabljanje (%%(2)= 14,896, p = 0,001). Razpravljanje: Raziskava pokaže, da je znanje anketirancev na področju dela s starimi ljudmi pomankljivo. Raziskava tako pokaže pojav negativnega odnosa do starih v družbi pri študentih in kliničnih mentorjih in nizko pripravljenost študentov, da bi izbrali delo s starostniki. Področje zdravstvene nege mora razviti specialne izobraževalne vsebine s področja gerontologije v obliki obveznih in izbirnih predmetov na vseh bolonjskih stopnjah študija, prav tako je potrebna klinična specializacija iz zdravstvene nege starostnika po končani visoki strokovni izobrazbi. Pomembne so tudi pozitivne klinične izkušnje študentov pri delu s starostniki, ki vplivajo na kasnejše odločanje za delo z njimi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gerontološka znanja, zdravstvena nega, starostniki, klinični mentorji, študentje
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 4772; Prenosov: 157
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
Znanje študentov o simptomih in dejavnikih za akutni koronarni sindrom
Lucija Madjar, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: koronarni sindrom, medicinska sestra, dejavniki tveganja, znanje, študentje
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 3247; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (684,40 KB)

3.
Zavedanje študentov zdravstvene nege o škodljivih učinkih kajenja
Kaja Bodlaj, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kajenje, opuščanje kajenja, škodljivi učinki kajenja, odnos do kajenja, študentje in kajenje
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 2897; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (900,68 KB)

4.
5.
6.
Spodbujanje ustvarjalnih dosežkov študentov
Aldijana Dizdarević, 2011

Opis: Ustvarjalnost na prvi pogled ljudje predvsem povezujemo z umetniki in znanstveniki, vendar pa ima ustvarjalnost velik pomen na veĉ razliĉnih podroĉjih. Eno takih podroĉij je tudi izobraţevanje, ki ĉloveka spremlja celo ţivljenje. Zaĉne se ţe v otroštvu, ko otrok spoznava svet okoli sebe na svoj naĉin, in nadaljuje z vstopom v strokovno izobraţevanje, ki ga nudijo institucije kot so osnovne, srednje in visoke šole. Nato pa ĉlovek svoje pridobljeno znanje nadgrajuje z izkušnjami v sluţbi in osebnem ţivljenju. Med znanjem in izkušnjami pa se najde tudi mesto za ustvarjalnost, ki se skriva v vsakem posamezniku, za katero pa le-ta potrebuje neko spodbudo, to je motivacijo, ki je lahko tako zunanja kot tudi notranja. Zato vse bolj prihajamo do spoznanja, da vlaganje v ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladine predstavlja dolgoroĉno naloţbo za prihodnost. To pomeni, da v današnjem ĉasu izobraţevalne institucije dajejo ustvarjalnosti vse veĉji pomen in na podlagi tega uvajajo razliĉne naĉine, s katerimi skušajo motivirati ustvarjalne in nadarjene. Prav zaradi pomembne vloge, ki jo ima ustvarjalnost pri razvoju in izobraţevanju sem se odloĉila, da razišĉem in predstavim naĉine spodbujanja ustvarjalnosti pri študentih na treh razliĉnih fakultetah v Sloveniji. S pomoĉjo primerjave naĉinov spodbujanja ustvarjalnosti pa sem oblikovala model predlogov in pravilnika za Fakulteto za uporabne druţbene študije, ki bi lahko bili uporabni za nadaljnji razvoj fakultete.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustvarjalnost, motivacija, ustvarjalni dosežki, visokošolsko izobraževanje, študentje
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1062; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (501,32 KB)

7.
Mnenja študentov fizioterapije o pomenu mentorskega procesa v kliničnem okolju
Blaž Mušič, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mentor, mentoriranec, mentorska vloga, zadovoljstvo, redni in izredni študentje, klinično usposabljanje
Objavljeno: 13.12.2022; Ogledov: 461; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh