Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Obstoj delovnega razmerja in študentsko delo
Nina Skvarča, 2018

Opis: Študentsko delo, ki je v Sloveniji prisotno skoraj 60 let, je eden izmed pomembnejših sooblikovalcev trga dela in hkrati pogost način prikrivanja delovnega razmerja ter izigravanja prava, kadar delodajalci ne zaposlujejo na delovno mesto, ampak le podaljšujejo sodelovanje s študenti na podlagi študentskih napotnic. Ključen del magistrske naloge je domneva obstoja delovnega razmerja iz osemnajstega člena Zakona o delovnih razmerjih. V sporu o obstoju delovnega razmerja morajo biti dokazani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavčevo delovno razmerje definira njegova prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, kjer za plačilo opravlja delo nepretrgano po delodajalčevem vodenju in nadzoru. V nalogi so prikazane in analizirane vsebinske prvine študentskega dela, in sicer z vidika obstoja in dokazovanja delovnega razmerja. Pristojno sodišče tudi v primeru dela v okviru študentskega servisa presoja obstoj vseh elementov delovnega razmerja, in če ugotovi, da gre za delovno razmerje, študentu prizna vse pravice, do katerih bi moral biti upravičen. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ni pa bistveno poimenovanje, način sklenitve pogodbe ali volja pogodbenih strank. Nerešeno vprašanje sodobnega delovnega prava je, kako ustrezno opredeliti delovno razmerje in katere metode uporabiti, da bi ga prepoznali v praksi. Delovnopravna teorija je izoblikovala temeljne kriterije, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delovnega razmerja. Potrebna je analiza diskriminacije v povezavi s študentskim delom, saj je študent, kadar opravlja delo redno zaposlenega, v neenakem položaju tako glede pravic kot obveznosti. Na temelju sodne prakse je mogoče domnevati, da je bila pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji neustrezna, kar naj bi uredile spremembe (ZDR-1) in dopolnitve (ZUJF-C) zakonodaje ter reforma trga dela (ZUTD-C). Spremembe zakonodaje se nanašajo na vključitev študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj in omejitev urne postavke. Problem prikritih delovnih razmerij s študentskim delom je posledica različnih interesov, neučinkovitega nadzora, nizkih kazni za kršitve, nespoštovanja predpisov ter neozaveščenosti delodajalcev in študentov samih. Težave, povezane s študentskim delom, je nemogoče odpraviti brez velikih sistemskih sprememb na področju zakonodaje, socialne varnosti, zaposlovanja, ekonomske in davčne politike. Pojav delovnemu razmerju podobnega razmerja, na primer študentsko delo, kaže na potrebo po širši zakonski opredelitvi pojma delovnega razmerja in delavca.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, študentsko delo, študentski servisi, delovnopravna zakonodaja, delovno pravo, civilno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 1828; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

3.
Dodatni zaslužki fizičnih oseb v Sloveniji in njihova obdavčitev s poudarkom na osebnem dopolnilnem delu
Helena Urlep Avberšek, 2021

Opis: V diplomskem delu z deskriptivnim pristopom proučimo in predstavimo z zakonom določene možnosti, ki domačin in tujim fizičnim osebam na območju Republike Slovenije omogočajo ustvarjanje kratkotrajnih oziroma začasnih dodatnih zaslužkov. Ugotovimo, da fizične osebe lahko dodatne zaslužke ustvarjajo prek katerekoli pogodbe civilnega prava ali pa registrirajo osebno dopolnilno delo. Dijaki in študentje lahko delo opravljajo tudi prek študentske napotnice. Prejemniki socialne podpore oziroma nadomestila za čas brezposelnosti lahko lastne zaslužke ustvarjajo v omejeni višini. S komparativno metodo dela primerjamo obdavčitve posameznih oblik dela in analiziramo, s katero obliko dela je mogoče ustvariti največje neto zaslužke. Osebno dopolnilno delo v nalogi podrobneje obravnavamo in s kvantitativno metodo v obliki ankete odgovorimo na postavljena raziskovalna vprašanja. Potrdimo domnevo, da je osebno dopolnilno delo previsoko obdavčeno in s strani države premalo stimulirano. Predlagamo spremembe glede obdavčitve dohodkov in višine vrednotnice ter uvedbo davčnih in socialnih stimulacij ali pa ukinitev sistema vrednotnic, saj je trenutni sistem predrag tako za potrošnike kot izvajalce del.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebno dopolnilno delo, dohodki na podlagi drugega pogodbenega razmerja, študentsko delo, začasno in občasno delo, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, začasni in občasni zaslužki fizičnih oseb
Objavljeno: 23.06.2021; Ogledov: 506; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

4.
Motivacija študentov za študentsko delo
Jasmina Sulič, 2013

Opis: Čas študija je pomembna prelomnica v življenju mladega človeka. To je obdobje, ko je ekonomsko še vedno odvisen od staršev, vendar pa je to istočasno obdobje dozorevanja in težnje po neodvisnosti in samostojnosti. Redni študij je v Sloveniji brezplačen. Poleg tega pa lahko študenti koristijo kar nekaj socialnih transferov države, kot so štipendije, subvencionirano bivanje, prehrana in prevoz, kar omili finančne obremenitve študentov in njihovih staršev v času študija. Vendar pa so dohodki, ki jih študenti pridobijo s študentskim delom, pomemben vir dodatnih sredstev za pokrivanje osnovnih ekonomskih potreb študentov v času študija. Istočasno pa tudi krepijo njihov občutek samostojnosti in neodvisnosti, ter jim nudijo možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj ter oblikovanje kompetenc in osebnostnih lastnosti in s tem postopen prehod na trg dela. To so tudi ugotovitve kvalitativne raziskave, ki smo jo izvedli v okviru diplomske naloge. Interpretacija rezultatov nam je jasno pokazala, da na obseg študentskega dela, poleg dohodka od opravljanja študentskega dela, pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so pridobivanje novih izkušenj, znanj, oblikovanje kompetenc, spoznavanje pričakovanja delodajalcev in na sploh vpogled študentov v svet dela, čeprav večina ne opravlja študentskega dela v smeri študija. Po sprejetju Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je spremil obračun koncesijske dajatve, je obseg študentskega občutno upadel, kar je imelo velik vpliv na ekonomski položaj študentov, prav tako pa tudi na možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj in kompetenc, kar jim bo kasneje, kot mladim diplomantom zmanjšalo konkurenčnost na trgu dela in s tem zaposljivost. Zato smo oblikovali priporočila za zakonodajalce in delodajalce, s katerimi bi študentom omogočili opravljanje študentskega dela v smeri študija in pridobivanje referenc, ki bi se jih kot mladi diplomanti lahko poslužili pri iskanju zaposlitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: študentsko delo, neodvisnost, samostojnost, delovne izkušnje, znanja, kompetence
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh