Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ekonomskega statusa družine na pogostost pojava nasilja v družini
Nina Rous, 2017

Opis: V sodobnem času je veliko zasebnih in poslovnih uspehov odvisno od financ. Že za skromno preživetje si mora človek plačati osnovne stvari in storitve, da zadovolji osnovne potrebe, kot so hrana, obleka, bivalni prostor, stroški bivalnega prostora in zdravstvene storitve. Vse našteto je dovolj le za osnovne življenske stroške, saj danes vse več ljudi živi na robu preživetja. Naša moderna kultura je naravnana navzven v smislu več imaš, več veljaš. Ljudje si nenehno želijo vse več in več. Ko pride do določenih negativnih sprememb v življenju, na katere v tistem trenutku težje vplivamo, nastopijo težave tako z ekonomskega vidika kot tudi psihične narave. Pred slabim desetletjem je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je finančno onesposobila marsikatero podjetje in posledica le-tega je bilo številno odpuščanje delavcev. Veliko ljudi je ostalo brez služb in marsikateri so si le z denarno socialno pomočjo lahko pokrivali osnovne potrebe za preživetje. Posledica padca z višjega na nižji ekonomski položaj so bile tudi težave v družini. Dejstvo je, da več članov ima družina, tem večja je potreba po finančni moči. Zaradi nižjega ekonomskega statusa družine lahko pride do nasilja v družini, ki se kaže tako v fizični kot tudi v psihični obliki. Znano je tudi, da je žrtev nasilja velikokrat partner, ki je finančno odvisen od drugega partnerja. Žrtve nasilja so največkrat ženske, ki pa zaradi šibkega materialnega stanja ostajajo v nasilnih zvezah. Tudi v družinah z višjim oziroma stabilnim ekonomskim statusom prihaja do nasilja različnih oblik. Povod za nasilje pri ekonomsko stabilnih družinah običajno ni pomanjkanje finančnih sredstev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finance, ekonomski status, nasilje, družina, gospodarska kriza, fizično in psihično nasilje, žrtev, finančna sredstva.
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 3652; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na mobing na delovnem mestu
Eva Januš, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, delovno mesto, psihično nasilje, delodajalec, žrtev, pravna ureditev
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 2544; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (614,08 KB)

3.
Mobing na delovnem mestu s poudarkom na mobingu nad ženskami
Anja Markovič Krč, 2018

Opis: Mobing na delovnem mestu je velik problem pri nas in drugod po svetu. Dlje časa trajajoče trpinčenje ima lahko precej hude posledice na zdravje posameznika, na počutje ostale delovne sredine, močan vpliv na učinkovitost zaposlenih in na zadnje na samo poslovno (ne)uspešnost celotne organizacije. Trpinčenje na delovnem mestu nikakor ne sme biti prezrto, temveč ga je potrebno obravnavati resno in proti njemu ustrezno ukrepati, dokler posledice niso še nepopravljive. Kljub dejstvu, da je mobing pogost pojav, je resničnost obstoja odvisna tudi od presoje posameznika. Ljudje se vsakodnevno soočajo s stresnimi situacijami, se zapletajo v konflikte in se spoprijemajo z manj prijetnimi pojavi, ki imajo slab vpliv na posameznikovo počutje, samozavest ter psihično stabilnost. Ritem življenja postaja vedno bolj naporen, zato velikokrat ne zdržimo vseh pritiskov, na dejanja okolice pa smo toliko bolj občutljivi. Presoja, ali smo v situaciji res žrtev, ali je odziv okolice zgolj logična posledica našega ravnanja oz. narave dela, je zato toliko težja. Velikokrat si na ta vprašanja sploh ne odgovarjamo in se zavestno ali podzavestno raje postavimo v vlogo žrtve. Kljub navedenemu pa je na žalost še vedno prevečkrat prisotno nadlegovanje in teroriziranje, ki ni zgolj plod naše domišljije, temveč kruta realnost. Raziskava je pokazala, da je tretjina anketirancev že bila žrtev mobinga, skoraj polovica njih pa je bila priča izvajanju mobinga nad drugimi, kar izraža zaskrbljujoče stanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, žrtev, delovno mesto, posledice, organizacija
Objavljeno: 25.05.2018; Ogledov: 3242; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Posilstvo - dileme v kazenskopravni praksi
Maša Korošec, 2017

Opis: Diplomsko delo govori o tematiki posilstva, obravnavani iz vidika kazenskega prava. Delno se obravnavana tematika seveda prepleta s kriminalistično stroko in psihologijo, vendar je rdeča nit naloge usmerjena v kazenskopravno relevantna dejstva.Ukvarjam se z vprašanji definicije posilstva, razvojem pojma ter inkriminacije posilstva v zgodovini ter seveda s trenutnimi ureditvami kaznivega dejanja posilstva ter ostalimi spolnimi delikti, ki so zajeti v členih 171-176. trenutno veljavnega Kazenskega zakonika v Republiki Sloveniji.V samem kazenskem postopku je treba spoštovati načela, ki sodnike vodijo ter usmerjajo pri razreševanju dilem. V diplomski nalogi so obravnavana tista načela, ki so za izbrano tematiko pomembnejša. Obravnavane v posebnem podpoglavju so tudi kazni, ki so za kazniva dejanja spolnih deliktov predpisane v Sloveniji, s poudarkom na primerih iz sodne prakse, kjer je razvidno, kako se v resničnem svetu izkoriščajo možnosti kaznovanja storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Priče, žrtve imajo v kazenskem postopku posebno mesto, saj so za dosego obsodbe velikokrat najpomembnejši dejavnik. Novela ZKP-N uvaja pomembne spremembe, predvsem v predkazenskem postopku, ki opisujejo dokazne vrednosti pričanja prič. Kot tesno povezan dokaz s pričanjem žrtev se uporablja v kazenskem postopku tudi dokazovanje DNK. To lahko z znanstveno gotovostjo umesti storilca na mesto zločina ter prikaže potek dogodka, sploh v nesrečnih primerih, ko je žrtev mrtva in pričanje ni mogoče, kot se je to pripetilo pri prvem primeru obsodbe s pomočjo DNK-dokazovanja. Odvzem svobode odločanja pri odločitvi o spolnem dejanju predstavlja poseg v pravice, varovane s številnimi mednarodnimi dokumenti, nacionalnimi zakoni ter Ustavo RS. Je nedopustno, treba pa je kaznivo dejanje razumeti s strani žrtve, da bi lahko prenehali s stigmatizacijo ter z nadaljnjo sekundarno viktimizacijo, ki jo žrtev, ki dejanje prijavi, že tako doživlja ob prijavi sami. S tem bi morda v prihodnosti poskrbeli za to, da bi se tovrstna kazniva dejanja vsaj večinsko prijavljala.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posilstvo, spolno nasilje, kazenski postopek, dokazovanje DNK, pričanje žrtev, sekundarna viktimizacija
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3288; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (858,38 KB)

5.
Pojav trpinčenja - mobinga na delovnem mestu
Boštjan Janežič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, trpinčenje, šikaniranje, diskriminacija, žrtev, posledice, pravna ureditev
Objavljeno: 30.07.2018; Ogledov: 2469; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (665,48 KB)

6.
Mobing na delovnem mestu
Matej Hrastar, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, komunikacija, nasilje, sodelavci, žrtev, mobing na delovnem mestu
Objavljeno: 11.02.2019; Ogledov: 2406; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (781,59 KB)

7.
8.
Mobing - psihično nasilje na delovnem mestu
Katja Oberžan, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, konflikti, delovno mesto, žrtev
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 2011; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (842,76 KB)

9.
Zaščita žrtve pred nasilnežem - storilcem kaznivega dejanja nasilje v družini
Gorazd Benotič, 2020

Opis: Kljub današnji razmeroma dobri zaščiti žrtev nasilja v družini v Republiki Sloveniji pred vsemi deviantnimi ravnanji še vedno ostane dvom, ali so organi pregona storili vse potrebno, da je žrtev nasilja v družini dovolj obvarovana pred nasilnežem in ali bi lahko še kako drugače pripomogli k boljši zaščiti le-te. V slovenski zakonodaji je nasilje v družini opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, nasilje v družini kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku, nasilje v družini kot prekršek v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, nasilje v družini v Zakonu o kazenskem postopku in nasilje v družini v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Kot je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, kakor tudi zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Za žrtev nasilja v družini se po Kazenskem zakoniku šteje vsaka oseba, ki je z nasilnežem oziroma storilcem v kakršnikoli povezavi in živita v skupnem gospodinjstvu. Država je skladno z domačo in mednarodno zakonodajo zavezana nuditi varnost in zaščito šibkejšim državljanom pri zaznavi nasilja v družini, kar je posebnega pomena, saj se kazenskopravni sistem bolj ali manj ukvarja le s storilci deviantnih ravnanj, žrtve teh dejanj pa se nekako zasenčijo oziroma se nanje neuradno pozabi. Razlog za izbor teme je zanimivost, aktualnost in nedorečenost raziskovalnega vprašanja, kar bo vodilo čez vso magistrsko delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, žrtev, nasilnež, prepoved približevanja, zaščita žrtev nasilja v družini
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1926; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Uspešnost in učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja na območju policijske uprave Ljubljana
Klemen Izda, 2020

Opis: Leta 2004 je bilo policiji dano varnostno pooblastilo, da ob izpolnjenih zakonskih pogojih povzročitelju nasilja odredijo ukrep prepovedi približevanja. Namen magistrskega dela je predstaviti razloge za uzakonitev ukrepa prepovedi približevanja, predstaviti primernost umestitve takšnega ukrepa med policijska pooblastila ter verodostojno ugotoviti stopnjo uspešnosti in učinkovitosti ukrepa prepovedi približevanja kot ukrepa za zaščito varnosti žrtve nasilja. Pri predstavitvi obravnavane tematike, pooblastil in sedanje ter pretekle ureditve področja so uporabljene opisna metoda, analiza primarnih in sekundarnih virov ter zgodovinska metoda. Pri predstavitvi in primerjavi pravne ureditve obravnavanega področja v nekaterih tujih državah je uporabljena primerjalna metoda. Z uporabo statistične metode, s študijo posameznih primerov ter opazovanjem z neposredno udeležbo je bila opravljena podrobna analiza ukrepa prepovedi približevanja in pojavnih oblik kršitev za triletno obdobje na območju policijske uprave Ljubljana, iz katere izhaja, da je ukrep prepovedi približevanja bistveno bolj uspešen in učinkovit prvi nujni ukrep za zagotavljanje varnosti žrtve nasilja, kot to izkazuje osnovna statistika. Ugotovitve raziskovanja so uporabne v stroki v okviru predavanj, usposabljanj in izpopolnjevanj zaposlenih v policiji, tožilstvu in centrih za socialno delo in tudi zainteresirani javnosti, predvsem nevladnim organizacijam, katerih poslanstvo je nudenje pomoči in svetovanje žrtvam in povzročiteljem nasilja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v družini, žrtev, prepoved približevanja, kršitev, učinkovitost
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1420; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (730,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh