Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Genocid in genocidna dejanja
Maša Drkušič, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ruanda, Bosna in Hercegovina, zgodovinski pregledi
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 1870; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (418,00 KB)

5.
6.
Urejenost slovenskih zavetišč za živali ter ostalih držav članic EU in problem neurejenosti zavetišč v Bosni
Maša Škrbec Zorzenone, 2020

Opis: Kot že naslov pove, se bomo v magistrskem delu posvečali predvsem pisanju in raziskovanju delovanja zavetišč za živali pri nas, po Evropi ter v Bosni. Zanimalo nas bo, kako so urejena zavetišča v Sloveniji v primerjavi z urejenostjo zavetišč drugje po Evropi ter s kakšnimi težavami se na področju zavetišč ter uličnih psov spopadajo v Bosni. Kot veliki zagovorniki pravic živali smo se odločili, da se nekoliko bolj posvetimo tej temi ter pravicam živali in posledično na to temo napišemo tudi magistrsko delo. V svojem delu bomo opisali tudi, kako poteka delo v zavetišču za zapuščene živali, saj se bomo prostovoljno prijavili v izbrano slovensko zavetišče. Opisali bomo tudi pravice živali ter kako so le-te zajete v Zakonu o zaščiti živali, ki ga bomo podrobno razčlenili. Opisali bomo še državne in druge organe, ki se v Sloveniji borijo za pravice živali in proti mučiteljem. Tudi na evropskem področju bomo predstavili, kako se borijo za pravice živali in kako uspešni so v praksi. O Bosni pa se bomo predvsem posvetili problematiki, ki jo tamkajšnji psi in mačke doživljajo zaradi neurejenih razmer z zavetišči in tudi neurejenih aktov, ki bi zagovarjali pravice živali.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravice, živali, zavetišče, mučenje, kazni, Evropska unija, Bosna, BiH, prostovoljstvo, EU
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1278; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1022,12 KB)

7.
Zaposlovanje tujih delavcev v Sloveniji in kršitve njihovih delavskih pravic
Sandina Ibričić, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tuji delavci, delovne pogodbe, delodajalci, kršitve pravic, Bosna in Hercegovina
Objavljeno: 12.12.2020; Ogledov: 1123; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1009,41 KB)

8.
Bosna in Hercegovina
Borislav Babić, 2012

Opis: Razpad skupne drţave leta 1991, ki mu je sledila krvava vojna, je pustil za seboj v Bosni in Hercegovini skoraj sto tisoĉ mrtvih, veĉ kot milijon razseljenih prebivalcev, uniĉeno gospodarstvo in globoke delitve v druţbi, ki so vidne v vsakdanjem ţivljenju. Ĉeprav je po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma mednarodna skupnost priĉakovala, da bo Bosna in Hercegovina zdruţena, demokratiĉna, veĉnacionalna in veĉ religijska politiĉna celota, bi danes, ko se bliţa sedemnajsta obletnica sklenitve miru, teţko dokazali, da ta deluje kot suverena drţava v pravem pomenu besede. Etniĉna in verska distanca treh narodov je veĉja, kot je bila pred zaĉetkom drţavljanske vojne, v drţavi ni temeljnega dogovora o njeni prihodnosti, velika veĉina Hrvatov in Srbov je ne doţivlja kot svojo domovino in je še vedno pod mednarodnim protektoratom. Nacionalizem je stalnica v vseh segmentih današnje druţbe. Najbolj pereĉe vprašanje za mednarodno skupnost in tri konstitutivne narode v Bosni in Hercegovini je, kako doseĉi medsebojni konsenz o prihodnosti drţave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, nacionalizem, Daytonski mirovni sporazum, mednarodna skupnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

9.
Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji
Ena Bašagić, 2022

Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje 10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev, ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane na podlagi nacionalne pripadnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 354; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (657,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh