1. Kritična ocena sodbe v Haagu o genocidu v Bosni s posebnim ozirom na ločena mnenja sodnikovValentina Miroci, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojno pravo, mednarodna hudodelstva, genocid, vojni zločini, zločini proti človeštvu, vojna, Bosna in Hercegovina, Meddržavno sodišče v Haagu, tožbe, sodbe
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2537; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
2. Kršitve pravic žensk med vojno v Bosni in Hercegovini ob koncu 20. stoletjaAnida Sarajlić, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojna, Bosna in hercegovina, genocid, ženske, človekove pravice, oboroženi konflikti, Rimski statut, kazniva dejanja, mednarodna sodišča, primerjalnopravne metode, disertacije
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 2663; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,36 MB) |
3. Nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine - kot kršitev zavez daytonskega mirovnega sporazumaAnja Zupanc, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, BIH, daytonski mirovni sporazum, ustavno sodišče, aneks IV, ustava, ustavno sodišče, Republika Srbska, magistrske naloge
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2293; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,99 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Bosna in HercegovinaBorislav Babić, 2012 Opis: Razpad skupne drţave leta 1991, ki mu je sledila krvava vojna, je pustil za seboj v Bosni in
Hercegovini skoraj sto tisoĉ mrtvih, veĉ kot milijon razseljenih prebivalcev, uniĉeno
gospodarstvo in globoke delitve v druţbi, ki so vidne v vsakdanjem ţivljenju. Ĉeprav je po
podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma mednarodna skupnost priĉakovala, da bo Bosna
in Hercegovina zdruţena, demokratiĉna, veĉnacionalna in veĉ religijska politiĉna celota, bi
danes, ko se bliţa sedemnajsta obletnica sklenitve miru, teţko dokazali, da ta deluje kot
suverena drţava v pravem pomenu besede. Etniĉna in verska distanca treh narodov je veĉja,
kot je bila pred zaĉetkom drţavljanske vojne, v drţavi ni temeljnega dogovora o njeni
prihodnosti, velika veĉina Hrvatov in Srbov je ne doţivlja kot svojo domovino in je še vedno
pod mednarodnim protektoratom. Nacionalizem je stalnica v vseh segmentih današnje druţbe.
Najbolj pereĉe vprašanje za mednarodno skupnost in tri konstitutivne narode v Bosni in
Hercegovini je, kako doseĉi medsebojni konsenz o prihodnosti drţave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, nacionalizem, Daytonski mirovni sporazum, mednarodna skupnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 881; Prenosov: 96
Celotno besedilo (2,29 MB) |
8. Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki SlovenijiEna Bašagić, 2022 Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine
ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko
število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli
ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali
samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z
možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani
različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni
del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega
vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje
10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se
osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi
Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev,
ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo
Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in
ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za
večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja
izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega
vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane
na podlagi nacionalne pripadnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 2
Celotno besedilo (657,83 KB) |
