1. VPLIVI IN POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO GLOBALIZACIJOMatej Lukman, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covida-19 na ekonomsko globalizacijo. Cilj je razumeti potek pandemije in na podlagi ugotovitev pripraviti čim boljši odziv držav in njihovih pristojnih služb, da bi ob novi pandemiji ustrezneje ukrepale ter zmanjšale posledice na ekonomsko globalizacijo. Novi virus se je v nekaj mesecih razširil po svetu in povzročil veliko sprememb v življenju ljudi in poslovanju podjetij. Med pandemijo so državni organi vpeljali različne ukrepe za preprečevanje širjenja nove bolezni: množična testiranja in preverjanje potrdila PCT, obvezno nošenje maske, popolno zaprtje držav z obratovanjem le nujnih služb, zaprtje izobraževalnih ustanov, zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti in zaprtih prostorih, zaprtje javnega potniškega prometa, kampanje za obveščanje javnosti, policijsko uro, prepoved gibanja po državi, omejitev prehodov meje, politiko sledenja stikom in politiko cepljenja. Z različnimi raziskovalnimi metodami smo ugotovili, da so bili turizem, letalski promet, kulturne, glasbene, športne in druge prireditve, športna vadba v zaprtih prostorih ter gostinstvo panoge, ki so doživele najhujši udarec. Kot nasprotje pa so velika farmacevtska podjetja, ponudniki informacijske tehnologije ter ponudniki spletnih trgovin in storitev doživljali rekordne dobičke. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov je veliko ljudi ocenilo svojo materialno blaginjo za slabšo, saj je veliko podjetij prenehalo obratovati, posledično je veliko ljudi izgubilo službo, občutno se je povečal pojav debelosti, nastanek depresij in drugih duševnih motenj, telesna aktivnost pa se je med pandemijo drastično zmanjšala.
Ključne besede: epidemija/pandemija, covid-19, ekonomska globalizacija, deglobalizacija, vplivi, posledice
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
2. Hitri prekrškovni postopek pooblaščenih uradnih oseb v Sloveniji v času razsajanja COVID-19 : magistrsko deloMladen Kosi, 2024, magistrsko delo Opis: Epidemija COVID-19 je postavila svet pred izzive, ki so zahtevali prilagoditev številnih sistemov, vključno s pravnim in prekrškovnim. V času epidemije so uradne pooblaščene osebe v Republiki Sloveniji izvajale nadzor in omejitve s hitrimi postopki o prekrških. V magistrskem delu obravnavamo hitri postopek o prekršku v luči učinkov pandemije. V času epidemije COVID-19 v Sloveniji se je hitri prekrškovni postopek izkazal kot bistveno orodje za izvajanje zajezitvenih ukrepov, ki so učinkovito zaustavili prenos okužbe z virusom. Dolžnost uradno pooblaščenih oseb je bila izvajati nadzor in izrekati sankcije v skladu s sprejetimi predpisi. Ta postopek je bil zasnovan za zaščito javnega zdravja in takojšen odziv na kršitve pravil. Medtem, ko je bila bistvena hitrost, je bilo treba zagotoviti tudi zakonitost in strokovnost v postopkih. Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ravnovesja med spoštovanjem pravnih načel in pravic posameznika ter hitrim odzivom na kršitve. Obravnava tudi vprašanja nadzora in preglednosti v zvezi z izvajanjem hitrega postopka. Nujna je analiza učinkovitosti hitrega postopka o prekršku v času pandemije, da bi razumeli, kako se pravni sistem spopada s krizami. Petletno preverjanje števila obravnavanih prekrškov v Sloveniji je v magistrskem delu dalo odgovor naraščanja prekrškov za zajezitev ukrepov za prenos okužbe z virusom in padanja drugih prekrškov zaradi uredb vlade, poleg vloge pooblaščenih organov, ki so nosili težo izvrševanja ukrepov ob zagotavljanju pravne zaščite in spoštovanja temeljnih pravic. Za zaključek dobimo odgovore, kako bi lahko v prihodnosti oblikovali postopke in predpise, pridobljene iz epidemije, zlasti glede strokovnosti in zakonitosti. Dejstvo, da je hitri prekrškovni postopek zdaj realnost, nas sili k razmisleku o tem, kako spremeniti pravni sistem, da bo pravičen, učinkovit in skladen z demokratičnimi načeli.
Ključne besede: prekrškovni postopek, prekršek, sankcija, odlok, COVID-19
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,09 MB) |
3. Vpliv pandemije Covid-19 na gibanje otrok in razvoj prototipa mobilne aplikacije za spodbujanje gibanja : magistrska nalogaUroš Valenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije COVID-19 na telesno aktivnost in gibalne sposobnosti osnovnošolskih otrok ter raziskuje potencial mobilnih aplikacij kot orodja za spodbujanje telesne aktivnosti v sodobnem digitalnem okolju. Rezultati raziskave so razkrili znatno zmanjšanje moči, vzdržljivosti in koordinacije pri otrocih, še posebej pri tistih, ki živijo v ruralnih območjih. Na podlagi pridobljenih podatkov so bile oblikovane smernice za razvoj mobilne aplikacije, ki bo učinkovito spodbujala telesno aktivnost in izboljšala gibalne sposobnosti mladih. Ugotovljeno je bilo, da lahko pravilno zasnovane mobilne aplikacije učinkovito motivirajo otroke k večji telesni aktivnosti, pritegnejo njihovo pozornost in spodbujajo dolgotrajno angažiranost pri vadbi. V zaključku naloge so podana priporočila za nadaljnji razvoj aplikacij, ki bi bile še bolj prilagojene starostnim skupinam in potrebam otrok, ter predstavljeni predlogi za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: telesna aktivnost, gibalne sposobnosti, osnovnošolski otroci, pandemija COVID-19, mobilne aplikacije, digitalno okolje
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 1
Celotno besedilo (5,07 MB) |
4. Aktualna sodna praksa Sodišča Evropske unije o pravicah letalskih potnikov : magistrsko deloTim Bučan, 2024, magistrsko delo Opis: Kakor se spreminja letalstvo, se spreminja tudi pravo, ki je povezano z njim. V nedavnem času je koronavirus dodobra zamajal naša življenja, pretresel temelje in nas hočeš/nočeš praktično čez noč prisilil v drugačen vsakdan. Z njegovo širitvijo so države sveta postopoma uvajale različne ukrepe za zajezitev virusa, med njimi tudi omejitev ali celo prepoved (letalskih) potovanj. Tako so se potniki in letalske družbe znašli v neprijetni situaciji in z njo povezanimi odškodninskimi zahtevki, protiargumenti in potreba po reševanju nastalih množičnih pravnih konfliktov kolikor hitro se da. V tem magistrskem delu avtor najprej oriše zgodovinski razvoj pravic potnikov v letalskem prometu, čemur sledi predstavitev pravne ureditve tega področja tako v kontekstu Evropske unije kot v mednarodni sferi. Avtor se v nadaljevanju loti predstavitve in analize novejše sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki jo primerja s sodbami, izdanimi pred letom 2020 (oziroma pred časom koronavirusa). Pri tem ugotovi, da kljub postopnemu dvigu ravni varstva pravic letalskih potnikov, ti svoje pravice še vedno težko uveljavljajo. Sodišče Evropske unije ne odloča a priori v dobrobit potniku, temveč pazljivo tehta argumente vseh udeležencev. Nedavni časi pa vedno bolj kažejo tako na potrebno osvežitev Uredbe št. 261/2004 kot tudi na konvergenco s pravicami potnikov ostalih oblik mobilnosti.
Ključne besede: pravice letalskih potnikov, izredne razmere, COVID-19, sodna praksa Sodišča Evropske unije, odpoved leta, zamuda leta, odškodnina
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,68 MB) |
5. |
6. |
7. Multiplikativni učinek digitalizacije javne uprave na uporabnike storitev : magistrsko deloVera Taneski, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenska javna uprava je bila zaradi spremenjenih razmer v svetu, ki jih je povzročil virus COVID-19, primorana prilagoditi poslovanje novim razmeram in pospešiti proces digitalizacije na vseh področjih našega življenja. Za lažje razumevanje magistrskega dela smo pojasnili osnovne pojme, povezane z digitalizacijo, ter poudarili pomembnost digitalne preobrazbe javne uprave in njen multiplikativni učinek na uporabnike storitev javne uprave. Predstavili smo digitalizacijo kot gonilo boljšega javnega upravljanja, strukturne reforme in vpliv digitalizacije na kakovost življenja uporabnikov storitev. Analizirali smo posamezne pravne vire in dokumente Evropske unije in Republike Slovenije s področja digitalizacije. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, poskušali ugotoviti pomen digitalizacije kot temeljnega procesa za razvijanje elektronskih storitev v javni upravi in njen vpliv na življenje uporabnikov storitev. Rezultati raziskave so pokazali, da je pandemija COVID-19 imela opazen vpliv na pospešen proces digitalizacije javne uprave v Sloveniji. Naše ugotovitve kažejo potrebo po nadaljnjem razvoju digitalnih storitev ter zagotavljanju ustrezne pripravljenosti in podpore vsem uporabnikom za izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe. Ugotovitve bodo v pomoč novoustanovljenemu Ministrstvu za digitalno preobrazbo, zakonodajnim organom pri sprejemanju pravnih aktov in subjektom, ki vodijo digitalizacijo, kot priložnost za optimiziranje procesov in sledenje trendom uporabe nove tehnologije.
Ključne besede: anketa, COVID-19, digitalizacija, digitalna preobrazba, uprava
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 446; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,65 MB) |
8. Pravica do zdravstvenega varstva v času covida-19 v Republiki Sloveniji : magistrsko deloSonja Japelj, 2024, magistrsko delo Opis: Obdobje epidemije covida-19 in kasneje pandemije je pripeljalo do številnih družbenih sprememb in pravnih izzivov. Za reševanje in varovanje življenja ljudi so bila ključna, po mnenju nekaterih tudi sporna, priporočila vlade in izredni ukrepi. Ti so bili sprejeti brez odobritve v parlamentu, (nekatera tudi) brez širšega dogovora stroke in so imela naravo zavezujočih pravnih pravil. Zdi se, da so izkušnje v tem obdobju pokazale pretežno nezaupanje in neusklajenost, predvsem z vidika normiranja na področju zdravstva. Javna in strokovna razdvojenost se je posledično odražala kot nezaupanje v zdravstveni sistem, ki je ključni dejavnik za obstoj vsake družbe. Že dlje časa se na področju zdravstva izhaja iz ozkega pogleda in posameznikovega nezadovoljstva, kar zagotovo ni objektivni – širši pristop pri oblikovanju zdravstvenega sistema in graditvi zaupanja v zdravstvo. Seznanitev z ustreznim dejanskim stanjem v luči zagotavljanja pravice do življenja in pravice do zdravstvenega varstva je imelo za posledico številne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu so na podlagi normativno dogmatične metode, primerjalnopravne metode, metode analize, metode deskripcije, deduktivne in induktivne metode, metode logičnega sklepanja in metode sinteze predstavljene prvine zdravstvenega sistema, nekatere temeljne določbe varovanja ustavno najvišjih vrednot, opredeljeno je splošno ustavno načelo sorazmernosti in javni interes, ter pravici do življenja in zdravstvenega varstva. Namen in cilj raziskave magistrskega dela je preučiti dopustnost in sorazmernost izrednih ukrepov, kar je imelo različne dejanske in pravne posledice. Dejstvo je, da so številni negativni dejavniki, ki so povzročili nedopustne čakalne dobe, posegli v pravico do varovanja zdravja necovidnih bolnikov. Ob vsem navedenem je meniti, da bo v prihodnje, zaradi izogiba številnim pravnim zapletom treba najti ravnovesje med zagotavljanjem pravice do zdravstvenega varstva in varovanja življenja ter spoštovanjem ustavno varovanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ključne besede: covid-19, predpisi, zdravstvena obravnava, pacientove pravice, sorazmernost, javni interes, dostopnost, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 350; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,38 MB) |
9. Podjetništvo v času covida 19Nina Halilović Pavlin, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv epidemije covid-19 na podjetniško okolje v Sloveniji. Epidemija je imela široke posledice na gospodarstvo, podjetja in posameznike ter privedla do številnih izzivov, vključno z izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij in gospodarskimi pretresi. Podjetja so se soočala z različnimi posledicami, nekatera so potrebovala zunanjo pomoč za preživetje, medtem ko so se druga uspela prilagoditi in celo napredovati v času krize. V odziv na krizo je država sprejela ukrepe za podporo gospodarstvu in podjetjem, med drugim tudi z uvedbo zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Empirični del diplomske naloge predstavlja analizo podjetniškega okolja v Sloveniji med epidemijo covid-19, pri čemer se osredotoča na spremembe v poslovanju podjetij, ukrepe države za blažitev vpliva krize ter odzive podjetij na novo situacijo.
Ključne besede: podjetništvo, Slovenija, covid 19, ekonomska kriza, reorganizacija
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 628; Prenosov: 20
Celotno besedilo (22,40 MB) |
10. Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu FizioterapevtikaAlja Tovornik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Ključne besede: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2024; Ogledov: 551; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,34 MB) |
