1. Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migracijiStanislav Sobočan, 2016 Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3731; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (1,62 MB) |
2. Urejanje konflikta pravic in interesov delodajalcev, delojemalcev in potrošnikov v zvezi z nedeljskim obratovalnim časom trgovinTomaž Leben, 2005 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovina, delovni čas, delodajalci, potrošniki, zaposleni, počitek, Evropa, pravna ureditev, magistrske naloge
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2909; Prenosov: 134
Celotno besedilo (561,10 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. Prilagoditev delovnega okolja v okviru pravic iz invalidskega zavarovanjaInes Kosovel, 2017 Opis: Slovenija je pravna in socialna država, ki vsem svojim državljanom skladno z ustavo zagotavlja enakopravnost in dosledno spoštovanje vseh človekovih pravic. Z vidika varstva pravic invalidov, zagotavljanja njihove ekonomske neodvisnosti in njihove vključenosti ter doprinosa družbi na vseh njenih področjih je izrednega pomena tudi ustrezna zaposlitev invalidov. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima pomembno vlogo pri ohranjanju zaposlitve in iskanju priložnosti za novo zaposlitev delovnih invalidov v okviru pravic iz invalidskega zavarovanja. Temeljni namen magistrske naloge je v predstavitvi instituta poklicne rehabilitacije delovnega invalida in prilagoditvi delovnega okolja v okviru pravic iz naslova invalidskega zavarovanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni temeljni pojmi in pomembnejši pravni predpisi, ki urejajo pravice delovnih invalidov v zvezi z zaposlitvijo, s poudarkom na Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Raziskovalni del naloge temelji na predstavitvi primerov dobre prakse in povzetkih intervjujev s strokovnimi udeleženci v postopkih poklicne rehabilitacije in prilagoditve delovnega okolja delovnih invalidov. Magistrska naloga nadalje analizira ugotovljene rezultate raziskave in podaja morebitne predloge sprememb invalidskega zavarovanja v prihodnosti s ciljem, da institut poklicne rehabilitacije in prilagoditve delovnega okolja postane temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enakopravnost invalidov, invalidsko zavarovanje, delovni invalidi, ohranjanje zaposlitve, pravica do poklicne rehabilitacije, prilagoditev delovnega okolja
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2721; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,47 MB) |
7. |
8. |
9. Vzpostavitev elektronskega dokumentnega sistema v javnem zavoduTatjana Grahek, 2013 Opis: V današnjem času si vse več podjetij želi avtomatizirati in optimizirati svoje poslovanje iz več razlogov; v prvi vrsti zaradi pretirane porabe časa za iskanje potrebnih dokumentov, pomanjkanja prostora za hrambo velike količine papirnih dokumentov in izgube dokumentov. Uvedba sistema za elektronsko upravljanje z dokumenti (EDMS) je prava
rešitev za vsa podjetja, ki želijo avtomatizirati temeljne poslovne procese. Za ta korak se je odločil tudi Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, z namenom optimizacije in avtomatizacije procesa izvajanja notranjih presoj. V magistrski nalogi smo pripravili analizo trenutnega stanja za izbrani proces, na podlagi katere smo nato formirali koncept za elektronski dokumentni sistem. Z optimizacijo izbrane programske rešitve in ureditvijo delovnega toka dokumentov smo podali predlog izboljšave trenutnega stanja, ki bo informacijsko podprt z EDMS.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dokument, EDMS sistem, informatizacija, sistem vodenja kakovosti, notranja presoja, Novell Vibe, predlog rešitve, delovni tok
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 2835; Prenosov: 168
Celotno besedilo (6,15 MB) |
10. Avtomatizacija procesa priprave in upravljanja delovnih postaj na Statističnem uraduRok Kuzem, 2017 Opis: Avtomatizacija delovnih procesov je vedno pogostejša in že nekako samoumevna. Uveljavlja se na vseh možnih področjih, zato je logično, da se je ljudje vedno bolj poslužujemo v želji po hitrejšem in učinkovitejšem opravljanju svojega dela. V magistrski nalogi se lotevam problema avtomatizacije nameščanja in upravljanja delovnih postaj na Statističnem uradu RS. Metode oziroma orodja, ki so že razvita v ta namen, sem primerjal med seboj in na podlagi znanih informacij izbral najbolj ustrezno orodje. Glede na to, da vsa orodja ne pokrivajo celotnega procesa, sem jih ločil na dve skupini, v eni so tista, namenjena nameščanju delovne postaje, v drugi pa orodja, katerih funkcionalnosti omogočajo upravljanje delovnih postaj. Po izboru ustreznega orodja sledi načrt uvedbe le-tega v produkcijsko okolje. Potem sledijo namestitev, konfiguracija in uporaba orodja v praksi. Del naloge je tudi analiza trenutnega stanja. V zaključku pa so povzete ugotovitve, odgovori na raziskovalna vprašanja ter diskusija o možnem nadaljevanju raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtomatizacija, delovni proces, upravljanje delovnih postaj, nameščanje operacijskega sistema, drevo kriterijev, System Center Configuration Manager
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2667; Prenosov: 129
Celotno besedilo (3,86 MB) |
