11. Zaposlovanje delovnih invalidov po zaključeni poklicni rehabilitacijiIrena Stibilj, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovni invalid, zaposlitev, zdravje, invalidnost, zakonodaja, poklicna rehabilitacija, delovna zmožnost, delovno mesto, drugi poklic, zavarovanje, zaščita, varstvo, delodajalec, usposabljanje, socialna država
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 2423; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
12. |
13. Zaposlitev za polni delovni čas ob 6 urnem delovniku kot način motiviranja zaposlenihKaja Petrinja, 2018 Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko,
honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko
drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo
količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več.
V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja
motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih
v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z
vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na
delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi
se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na
drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z
višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti.
Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju
krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so
me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem
mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil
problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna
od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali
približno tak, kot ga imajo sami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 2729; Prenosov: 164
Celotno besedilo (2,01 MB) |
14. Implementacija ECM sistema v tuji javni ustanoviJan Ilijanić, 2018 Opis: V diplomski nalogi bomo spoznali vse temeljne gradnike, koncepte in arhitekture sistemov za upravljanje elektronskih poslovnih vsebin (ECM), med katere spadajo zajem vsebine, upravljanje z vsebino, shranjevanje, dolgotrajna hramba ter dostop do vsebine. Predstavili bomo praktičen primer implementacije ECM sistema v Makedonsko javno družbo za državne ceste, opisali bomo problemsko stanje in področja potrebe po ECM sistemu ter uporabljene programske rešitve. Predstavili bomo rezultate analize poslovnih procesov obdelave vhodne, izhodne in interne pošte v organizaciji ter način implementacije procesov v nov informacijski sistem. Opisali bomo IT infrastrukturo in namestitve strežnikov, na katerih so nameščene aplikacije ECM sistema kakor tudi uporabniške vmesnike in funkcionalnosti implementiranega ECM sistema in podsistemov, upravljanje z uporabniki in dostopnimi pravicami. Prav tako bomo opisali vse izvedene integracije z zunanjimi sistemi, ki jih organizacija potrebuje za izvajanje aktivnosti v ECM sistemu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovna vsebina, zajem, elektronska hramba, delovni tok, digitalizacija, ECM sistemi, mDocs, mScan, mSef
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 2572; Prenosov: 2 |
15. |
16. Sodobni izzivi zaposlitve za krajši delovni časToni Krušnik, 2018 Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko krajšega delovnega časa v delovnih razmerjih. To področje urejata mednarodna in nacionalna zakonodaja. Izpostavljene so ključne razlike med slovensko in avstrijsko zakonodajo. V slovenski zakonodaji je položaj delavcev, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, urejen zelo natančno in jim tako zagotavlja ustrezno pravno zaščito v primeru, ko se znajdejo v položaju, ko je njihov zaposlitveni status negotov. Diplomsko delo obravnava dve obliki krajšega delovnega časa. Če delavec in delodajalec dosežeta soglasje glede zaposlitve, gre za klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom. Druga oblika so zaposlitve, ki so posledica zakonskih pravic, ki delavcu omogočajo opravljati delo s krajšim delovnim časom. Takšna zaposlitev je v svetu uveljavljena že dlje časa. Delo, na podlagi analize podatkov Eurostata, poda primerjavo med Slovenijo in preostalimi članicami Evropske unije, predvsem Nizozemsko, kjer je takšna oblika zaposlitve najpogostejša. V Sloveniji se število takšnih zaposlitev povečuje, a je njihovo število še vedno precej nizko v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, delovni čas, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi, delovno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2967; Prenosov: 195
Celotno besedilo (391,37 KB) |
17. |
18. |
19. |
20. DELOVNO OKOLJE SLOVENSKIH FIZIOTERAPEVTOV V POVEZAVI S STRESOMPatricija Dobravc, 2020 Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti pojav stresa na delovnem mestu slovenskih fizioterapevtov, prepoznati dejavnike stresa in preučiti, kako bi stres na delovnem mestu lahko učinkovito zmanjšali. Zastavili smo si dve hipotezi, ki se nanašata na prisotnost stresa na delovnem mestu fizioterapevtov in na prisotnost stresa glede na institucije v katerih so fizioterapevti zaposleni.
Diplomska naloga vsebuje empirični del. Primarni viri so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa s pomočjo študije različnih literatur.
Iz diplomske naloge je razvidno, da se večina fizioterapevtov na delovnem mestu ne počuti stresno. Glavna posledica stresa je utrujenost in pomanjkanje energije, razdražljivost in glavobol. Zahtevna obravnava pacientov, potrpežljivost in sodelovanje pacientov so glavni vzroki, zaradi katerih fizioterapevti pri delu z gibalno ovirano ali duševno prizadeto osebo vidijo izziv. Ugotovili smo, da večina fizioterapevtov o službi razmišlja doma in o tem razpravlja s svojimi bližnjimi. Ko se fizioterapevt znajde pod pritiskom poskuša normalno odreagirati, najmanj anketiranih odreagira agresivno. Pogovor s sodelavcem večini pomaga pri premagovanju stresa. Ugotovili smo, da se več kot polovica fizioterapevtov v stresnih situacijah ne posveti pacientom v polni meri.
Večina fizioterapevtov se na delovnem mestu počuti dobro, kljub temu pa si velika večina želi dodatne okrepitve (zaposlitev dodatnih fizioterapevtov).
Ugotovili smo, da se doživljanje stresa glede na institucijo v kateri je zaposlen fizioterapevt ne razlikuje. Nadrejeni fizioterapevtom na delovnem mestu v večini ne nudijo predavanj o pomoči pri premagovanju stresa, kljub temu, da bi večina fizioterapevtov ta predavanja obiskovala. Višji plačilni razred bi pri 54 odstotkov fizioterapevtov izboljšal počutje in zmanjšal stres, saj bi to razumeli kot nagrajevanje. Ugotovili smo, da je 77 odstotkov fizioterapevtov nezadovoljnih z višino svoje plače.
Najpogostejši dejavniki, ki vodijo v stres so preveč zahtevno delo, premalo časa za obravnavo, preveč dela in premalo zaposlenih. Fizioterapevti, ki so na začetku svoje karierne poti stres doživljajo intenzivnejše, kakor fizioterapevti, ki so zaposleni več kot 21 let.
Naloga je uporabna predvsem za nadrejene, za namen zmanjševanja stresa pri zaposlenih, ter fizioterapevte, da bi pri delu lažje prepoznali začetke stresa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, delovni stres, izgorelost, fizioterapevt
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 2452; Prenosov: 338
Celotno besedilo (1,74 MB) |
