Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Izraba delovnega časa v slovenskih nepremičninskih agencijah
Aleš Ušaj, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravljanje časa, delovni čas, nepremičninska agencija, organizacija časa, analiza porabe časa
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 1363; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (570,26 KB)

3.
Zaposlitev za polni delovni čas ob 6 urnem delovniku kot način motiviranja zaposlenih
Kaja Petrinja, 2018

Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko, honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več. V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti. Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali približno tak, kot ga imajo sami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 1325; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

4.
Sodobni izzivi zaposlitve za krajši delovni čas
Toni Krušnik, 2018

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko krajšega delovnega časa v delovnih razmerjih. To področje urejata mednarodna in nacionalna zakonodaja. Izpostavljene so ključne razlike med slovensko in avstrijsko zakonodajo. V slovenski zakonodaji je položaj delavcev, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, urejen zelo natančno in jim tako zagotavlja ustrezno pravno zaščito v primeru, ko se znajdejo v položaju, ko je njihov zaposlitveni status negotov. Diplomsko delo obravnava dve obliki krajšega delovnega časa. Če delavec in delodajalec dosežeta soglasje glede zaposlitve, gre za klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom. Druga oblika so zaposlitve, ki so posledica zakonskih pravic, ki delavcu omogočajo opravljati delo s krajšim delovnim časom. Takšna zaposlitev je v svetu uveljavljena že dlje časa. Delo, na podlagi analize podatkov Eurostata, poda primerjavo med Slovenijo in preostalimi članicami Evropske unije, predvsem Nizozemsko, kjer je takšna oblika zaposlitve najpogostejša. V Sloveniji se število takšnih zaposlitev povečuje, a je njihovo število še vedno precej nizko v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, delovni čas, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi, delovno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 1285; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (391,37 KB)

5.
Pravna ureditev delovnega časa in nočno delo
Polonca Hamler

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delo, delovni čas, nočno delo, delovno pravo, delovno razmerje, mednarodna ureditev nočnega dela
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 809; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (611,07 KB)

6.
Vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenih
Maja Arhanić, 2021

Opis: Socialna ali družbena omrežja so aplikacije, spletne storitve, platforme ali spletne strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo skupne interese in/ali aktivnosti. Socialna omrežja so spremenila način delovanja poslovnega okolja. Podjetja so s pomočjo socialnih omrežij sposobna dostopati do virov, ki jim sicer niso bili na voljo. Socialna omrežja v podjetništvu imajo vpliv na marketing, na konkurenco med podjetji, na komunikacijo med podjetjem in strankami ter vpliv na pregled nad poslovanjem podjetij in prodajo. Znano je, da lahko podjetja, ki znajo uporabljati socialna omrežja in vlagajo v svoje vire, hitreje rastejo in s tem oblikujejo poslovno strategijo na konkurenčnih trgih. To se v glavnem obravnava kot odgovornost poslovodstva, rezultati pa niso odvisni le od sposobnosti vodstva, ampak tudi od zaposlenih. Eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti zaposlenih je doseganje ciljev. Uspešni zaposleni, ki izpolnjujejo roke, ustvarjajo prodajo, gradijo blagovno znamko in so učinkoviti. V diplomskem delu smo raziskali vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenih in posledično na delovno uspešnost. Proučili smo različne raziskave in pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnil naključni vzorec anketirancev. Rezultate smo združili v smiselne sklope, s katerimi smo preverjali zastavljene hipoteze o vplivu uporabe socialnih omrežij na učinkovitost zaposlenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: SOCIALNA OMREŽJA, DELOVNI ČAS, UČINKOVITOST, DELOVNA USPEŠNOST, ZAPOSLENI, ..
Objavljeno: 05.03.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh