Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stara in nova diplomacija
Tjaša Kerec, 2020

Opis: Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo, saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega prava. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta predstavljanje domače države v državi sprejemnici, vključno z zastopanjem interesov, še posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Odkriti zakaj, kdaj, predvsem pa kaj in kako se je spremenilo v diplomaciji ter posledično kakšne okoliščine se temu botrovale, so glavni cilji tega dela. Povečan vpliv javnosti v mednarodnih odnosih in pojav totalitarnih režimov sta pomembna vidika sprememb v diplomaciji medvojnega obdobja. Povojno, moderno dobo je zaznamovala bipolarna razdelitev sveta in hladna vojna, istočasno pa je tehnološki in družbeni razvoj človeštva spremenil svet, v katerem diplomacija deluje. Ugotavljamo predvsem, da spremembe v diplomaciji pogojuje razvoj dogodkov v mednarodnem okolju, struktura mednarodne skupnosti držav in ostalih mednarodnih dejavnikov ter, da so plod splošnega, tako tehničnega, kot tudi družbenega razvoja človeštva kot celote. Ti dejavniki najbolj prispevajo k spremembam diplomatskega sistema v dvajsetem stoletju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko pravo, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1693; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (701,78 KB)

2.
Izgon diplomatov kot sredstvo zunanje politike
Eva Marina Vukosavljević, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo izgona diplomatov kot sredstva v zunanji politiki, ki je vedno bolj pogosto. V začetku dela je splošno predstavljen pojem zunanje politike, kakšen je pomen ciljev zunanje politike, kdo jih določa in s tem tudi določa tok zunanje politike. Sledi poglavje o sredstvih zunanje politike, kjer je opisano, kaj uvrščamo med sredstva zunanje politike, kako se izbere primerno sredstvo in kako so sredstva razdeljena na posamezne kategorije. Diplomacija je v delu predstavljena tako kot tipično sredstvo prepričevanja kot tudi kot del državnega aparata za izvajanje zunanje politike, v sklopu česar je v četrtem poglavju pozornost posvečena vzpostavitvi diplomatskih odnosov in predstavitvi postopka izbire veleposlanikov. Nato najprej sledi splošna pojasnitev pojma persona non grata in za tem pravna urejenost tega instituta, ki predstavlja temelj za njegovo uporabo v diplomatskem pravu. Pozornost je nato namenjena posledicam uporabe takšnega sredstva in pregledu pomembnejših primerov iz preteklosti, kar oriše sliko možnih vzrokov uporabe.Osrednji del predstavlja analiza primera Skripal iz Velike Britanije leta 2018, ki je bil najodmevnejši primer množičnega izgona ruskih diplomatov do leta 2022. Sledita analiza najaktualnejšega izgona ruskih diplomatov zaradi agresije nad Ukrajino in primerjava med obema primeroma – kakšne so podobnosti in razlike ter kako se oba primera razlikujeta od uporabe tega sredstva v preteklosti. V zaključku sledita predstavitev rezultatov raziskave in preveritev hipotez.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sredstva zunanje politike, diplomacija, persona non grata, ruski diplomati, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (879,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh