Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


161 - 170 / 193
Na začetekNa prejšnjo stran11121314151617181920Na naslednjo stranNa konec
161.
162.
Umetna inteligenca in korporacijsko upravljanje
Tajda Pregelj, 2021

Opis: V zadnjih nekaj letih smo priča nenehnemu in sunkovitemu tehnološkemu napredku na različnih področjih. Velik del tega predstavlja vpeljevanje umetne inteligence (UI) v družbeni vsakdan. Izraz umetna inteligenca največkrat srečamo v zvezi z razvojem sistemov, ki vključujejo za človeka značilne intelektualne procese, kot so sposobnost razmišljanja, odkrivanja pomena, posploševanja in učenja iz preteklih izkušenj. Korporacijsko upravljanje v smislu sistema, znotraj katerega se oblikujejo cilji ter načrtuje pot k trajni uspešnosti družbe, je izjemno pomembno, a hkrati tudi kompleksno področje delovanja korporacij. Pri uporabi umetnointeligenčnih sistemov v povezavi s korporacijskim upravljanjem gre predvsem za izbiro najboljših in najučinkovitejših odločitev na podlagi preteklih izkušenj, podrobne analize vseh dostopnih podatkov in racionalne študije ob upoštevanju vseh dejavnikov. Tak način upravljanja korporacij lahko znatno poveča konkurenčnost korporacije in pozitivno vpliva na številne druge vidike njenega delovanja. Toda na tem področju je uporaba UI regulativno izjemno ohlapno urejena, potreba po trdnejši in bolj oprijemljivi ureditvi pa je vse večja. V zadnjih letih so se zgodili številni zelo pomembni premiki, toda še vedno nimamo enotne normativne ureditve umetne inteligence in vseh njenih pojavnih oblik. Najbližje dosegu tega cilja je EU, ki je v prvi polovici leta 2021 izdala predlog uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o UI (Akt o umetni inteligenci). Ta predstavlja najambicioznejši poskus enotnega urejanja umetnointeligenčnih sistemov do zdaj ter prvi obsežen pravni okvir za umetno inteligenco na svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna inteligenca, korporacijsko upravljanje, korporativno pravo, Evropska unija, gospodarsko pravo
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 856; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (905,42 KB)

163.
Pravo in umetna inteligenca
Mark Grossman, 2021

Opis: Uporaba umetne inteligence se čedalje bolj širi, posledično pa je tudi njen vstop v vsakodnevno življenje neizogiben. Njen prihod prinaša mnogo dobrega ter neredko vodi napredek in razvoj, hkrati pa je lahko tudi predmet zlorab. Do tega zavedanja je Evropska unija prišla in je v preteklih letih pričela s predzakonodajnimi postopki reguliranja umetne inteligence. Le-tem in novonastalemu Predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci magistrsko delo posveča največ pozornosti. Hkrati se ukvarja tudi z vprašanjem, kako bodo revizija sistemov umetne inteligence ter sankcioniranje z zakonodajnimi zahtevami neskladnih ravnanj pripomogli h končnemu cilju etičnega delovanja, ki ne bo posegalo v temeljne pravice posameznikov. Tako so področja regulacije, revizije ter sankcioniranja in odgovornosti tista glavna področja, s katerimi se magistrsko delo ukvarja. Našteti podrazdelki so povezani preko že omenjenega imenovalca etike. Na področju regulacije predvsem raziskujemo, kakšno je trenutno stanje varstva in tudi, ali trenutni ter prihodnji zakonodajni akti upoštevajo etiko kot vodilo pri zakonodajnem postopku in končni regulaciji. Če je zakonodaja nedvomno prvi korak, s katerim se zagotavlja etično ravnanje, je, ko govorimo o umetni inteligenci, izjemnega pomena tudi revizija. V magistrskem delu zajamemo, kako si revizijo predstavlja Evropska unija, hkrati pa ne zanemarimo tudi predstav revizije, ki jih imajo ustvarjalci sistemov umetne inteligence. Delo se tako ukvarja tudi z vprašanjem notranje ter zunanje revizije in z organi, ki naj nad sistemi umetne inteligence bdijo. Zaključimo s poglavjem o sankcioniranju ter odgovornosti, saj se predvsem pri slednji, v povezavi z umetno inteligenco pojavljajo določene posebnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, umetna inteligenca, etika, regulacija, revizija
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1226; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

164.
Evropska fiskalna unija – naslednja stopnja?
Valerija Klinec, 2021

Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, ali obstaja možnost, da so različni davki, še posebej tisti digitalne dobe, povod za naslednjo stopnjo integracije EU ali nasprotno – ali je ideja fiskalne unije še daleč od realnosti. Prva ovira na področju davkov v EU je ta, da to predstavlja eno izmed zadnjih področij, kjer države članice odločajo s soglasjem in ne s kvalificirano večino. V zadnjih letih sta največ pozornosti pridobila davek na digitalne storitve in davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlogi so bili sicer leta 2021 umaknjeni s sporočilom Evropske komisije. Dva glavna politična izziva te dobe sta, kje obdavčiti ter kaj. Diplomska naloga nas skozi zgodovinsko, raziskovalno ter primerjalno metodo popelje do odgovora, da je verjetnost, da bi davki digitalne dobe predstavljali povod za naslednjo stopnjo integracije, trenutno nizka. Sistem odločanja s soglasjem države članice še vedno izkoriščajo sebi v prid in v škodo enotnega trga. Čeprav obstajajo točke, strinjanja, tudi glede davkov digitalne dobe, želja po skupnem proračunu, ki bi »nadomestila« vse nacionalne, še ni bila jasno izražena, prav tako pa bi bil proces vzpostavljanja takšnega »sistema« kompleksen. Se pa države članice povezujejo na drugačne načine. Pri tem je seveda pomembno tudi mnenje evropskih državljanov. Na področju davkov je potrebna posebna pozornost, saj je obdavčitev bistvena za delovanje družbe. Je ključni instrument javne politike – glavni vir prihodkov vlad.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska fiskalna unija, integracija, davki, digitalna doba, enotni trg
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 782; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (587,03 KB)

165.
Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem?
Nastja Mojca Sodin, 2021

Opis: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 782; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

166.
Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021
Edwina Muratović, 2021

Opis: Vsaka izmed držav članic v Evropski uniji prevzame odgovorno nalogo predsedovanja Svetu Evropske Unije upoštevajoč načelo enakopravne rotacije. Slovenija je v letu 2008 prvič predsedovala kot novinka v Uniji, saj se je skupnosti pridružila z letom 2004. V letu 2021 se v vlogi izkušene države članice z nalogo srečuje drugič, ponovno v »trojki«, v kateri tesno sodeluje z Nemčijo in Portugalsko. »Trojka« določi skupen 18-mesečni program, v katerem si zastavi najpomembnejše cilje in vprašanja na področju Evropske unije. Na podlagi skupnega programa pa vsaka od treh držav članic pripravi lasten, podrobnejši 6-mesečni načrt. Razlika med predsedstvom v letu 2008 in 2021 je predvsem v prednostnih nalogah, na določitev katerih je v letu 2021 temeljito vplivala svetovna pandemija covid-19. V letu 2009 so države članice ratificirale Lizbonsko pogodbo, ki spreminja vlogo predsedovanja, s tem ko postavlja države članice v posredno vlogo. Poleg že drugega predsedovanja Svetu EU je Slovenija v letu 2021 istočasno praznovala 30-letnico samostojnosti in neodvisnosti, ki še dodatno opominja na sposobnosti in uspehe Slovenije kot države in kot države članice Unije. Z deskriptivno metodo je raziskana ustanovitev Evropske unije in njenih institucij ter pomen članstva za države, kot je Slovenija. Pri raziskovanju prednostnih nalog in nalog predsedovanja v letih 2008 in 2021 je uporabljena komparativna metoda. Diplomska naloga skuša pojasniti delovanje kompleksne organizacije, kot je Evropska unija, in raziskati prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letih 2008 in 2021, v povezavi s praznovanjem 30-letnice neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predsedovanje Slovenije Svetu EU, Evropska unija, Svet EU, pandemija covid-19, 30-letnica samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

167.
Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo
Robert Pirkovič, 2021

Opis: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 867; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

168.
Zadeva Teran - Sodba Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-626/17)
Vita Petek, 2021

Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami, analizira nedavno sprejeto sodbo Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Republika Slovenija proti Evropski komisiji (T-626/17), ki obravnava vprašanje porekla terana. Zanimalo nas je, kakšno je zgodovinsko ozadje študije primera teran, kako poteka postopek za razglasitev ničnosti sekundarne zakonodaje s strani Splošnega sodišča; in kakšno vlogo igra geografska označba v obravnavani sodbi. Uvodoma smo preučili postopek ničnostne tožbe po pravu Evropske unije ter s pomočjo zgodovinske metode povzeli izbrano dosedanjo sodno prakso Splošnega sodišča v teh postopkih. Po predstavitvi dejanskega stanja smo obravnavano sodbo z uporabo metode analize tudi preučili. V sklepnem delu diplomskega dela smo pojasnili, kateri razlogi so vodili k začetku postopka Slovenije proti Evropski komisiji pred Splošnim sodiščem ter vlogo, ki jo je pri tem imela geografska označba. Tekom pisanja smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, na katera smo tekom pisanja poiskali odgovore. Za konec smo strnili tudi odzive na sodbo obeh udeleženih straneh. Pomembno je zavedanje, da teran predstavlja simbol slovenske identitete. Ker podobnih ikon nimamo v izobilju, je pomembno, da smo na njih ponosni in se za njih borimo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ničnostna tožba, Splošno sodišče Evropske unije, teran, Evropska unija, vino
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 694; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (508,96 KB)

169.
Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unije
Karmen Schindler Bernard, 2021

Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

170.
Vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije
Andriana Georgieva, 2021

Opis: Severna Makedonija je mlada država z dolgo zgodovino, kljub temu pa je področje mnogih sporov in dokazovanja o lastni samostojnosti ter pravici do obstoja, saj je država obkrožena z močnimi sosedami, ki ji to preprečujejo, pri tem je igrala pomembno vlogo tudi Grčija, na severu katere leži pokrajina, imenovana Makedonija. Prav zato je bila ta država dolgo proti temu, da bi njena severna soseda kot svoje državno ime uporabljala ime Makedonija. To je vodilo do številnih nesporazumov, med katerimi lahko izpostavimo prav spor o imenu, ki je današnji Severni Makedoniji dolgo časa omejeval vstop v evroatlantske organizacije. V tem magistrskem delu je uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda, deduktivna metoda, metoda komentar, primerjava, sinteza in metoda analize, da bi se lahko preučil vpliv spora med Severno Makedonijo in Grčijo zaradi imena na evroatlantske procese Severne Makedonije. Namen naloge je raziskati konflikt med državama in njegovo reševanje, cilji pa so preučevanje stališč obeh držav, raziskovanje razlogov za spor in vpliv, ki ga ima spor na evroatlantske procese Severne Makedonije. Pri tem je ugotovljeno, da se je spor razrešil s tem, da sta državi dosegli sporazum glede imena severne države in tako se je država poimenovala z imenom Severna Makedonija. To ji je omogočilo priključitev k različnim mednarodnim organizacijam, med katerimi sta najbolj pomembni EU in Nato, kar je imelo pomembne politične in družbene posledice. Magistrsko delo omogoči dober vpogled v obravnavano tematiko, ki je še vedno aktualna, saj se je spor razrešil šele nedavno
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Severna Makedonija, Grčija, spor, Evropska unija, Nato
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh