Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


151 - 160 / 193
Na začetekNa prejšnjo stran11121314151617181920Na naslednjo stranNa konec
151.
Analiza indeksa enakosti spolov in primerjava Slovenije z ostalimi državami EU
Sabina Cintauer, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: indeks enakosti spolov, enakost, EU, Evropska unija, kazalniki, učinki
Objavljeno: 29.04.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

152.
Analiza indeksa enakosti spolov in primerjava Slovenije z ostalimi državami EU
Sabina Cintauer, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: indeks enakosti spolov, enakost, EU, Evropska unija, kazalniki, učinki
Objavljeno: 29.04.2021; Ogledov: 1206; Prenosov: 0

153.
Zanimanje za nakup električnega avtomobila v Sloveniji
Barbara Gril, 2018

Opis: Skozi celotno magistrsko delo opisujemo in raziskujemo pomen nizkoogljične družbe. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene za doseganje brezogljične družbe v prihajajočih letih, nekje do leta 2050. Vsakodnevni način življenja ter vsakodnevna opravila in navade ljudi lahko prispevajo v dobro okolja in družbe. Ker je promet ključni dejavnik, ki pripomore k zagotavljanju nizkoogljične družbe, smo se v magistrski nalogi odločili preiskovati področje električnega avtomobila v Sloveniji. Ta je namreč en izmed razlogov, kako v današnjem in prihajajočem času doseči brezogljičnost. Njegova uporaba in ekološki vpliv na okolje pripomoreta k bolj kakovostnem bivanju. Je dejavnik, ki zastavljenim smernicam Evropske unije tesno sledi. Ravno iz tega razloga smo se skozi magistrsko nalogo osredotočali na zanimanje za nakup električnega avtomobila v Sloveniji. Slovenija je majhna, zelo tranzitna evropska država. Je idealna kandidatka za čim prejšnjo uveljavitev elektromobilnosti, naj bo to javni prevoz ali osebno prevozništvo. Glede na to, da je elektromobilnost dokaj nov pojem in še ne toliko prepoznaven, smo najprej pregledali literaturo o nizkoogljični družbi, smernice Evropske unije in upoštevanje Slovenije pri implementaciji teh smernic. V nadaljevanju naloge smo se v povezavi z omenjeno literaturo osredotočili na poznavanje tematike nizkoogljičnosti v Sloveniji, kakšni so družbeno znanje o električnih avtomobilih, zanimanje za njihov nakup in njihova prihodnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nizkoogljična družba, brezogljičnost, Evropska unija, električni avtomobili, elektromobilnost, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 999; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

154.
155.
156.
Zloraba prevladujočega položaja po pravu Evropske unije
Jan Bojović, 2020

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s pomenom prevladujočega položaja na trgu in možnostmi zlorabe takšnega položaja. Prevladujoč položaj na trgu je položaj družbe, pri katerem ta ni izpostavljena dovolj velikim pritiskom konkurence. Prevladujoč položaj družbe sam po sebi ni protipraven. Zakonodaja želi preprečiti le zlorabo teh položajev. Opredelitev tega, kaj točno šteje za zlorabo položaja, pa je osrednja tematika diplomskega dela. Takšne zlorabe preprečuje člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Analiza omenjenega člena bo predstavljala pomemben del diplomskega dela. Diplomsko delo se v največji meri posveča institutu zlorabe prevladujočega položaja, kot ga pozna pravo Evropske unije. Analiza instituta je bila opravljena s pomočjo deskriptivne, analitične in primerjalne metode ter na podlagi analize sodne prakse organov Evropske unije. Diplomsko delo preučuje področje prava, ki pridobiva na svojem pomenu. Gre za področje, ki ga delno lahko umestimo v sfero javnega, delno pa v sfero zasebnega prava. Zato je iz diplomskega dela razvidna kombinacija delovanja države s kogentnimi pravili in poslovanja gospodarskih družb z večinoma dispozitivnimi pravili. Ker pravo Evropske Unije daje pravno veljavo sodbam sodišč, je del diplomskega dela posvečen tudi analizi pomembnih primerov iz sodne prakse Evropske unije. Obravnavano pravno področje je podvrženo velikim kritikam, tako domačih kot tujih pravnih teoretikov. Zaradi tega ta v zadnjem času doživlja pomembne spremembe, ki sledijo novejšemu razumevanju konkurenčnega prava, na katerega vpliva sodobno razumevanje pravne in ekonomske znanosti. Ugotovitve diplomskega dela podajajo dovolj podatkov za razmislek glede potrebe po spremembah na tem področju v prihodnosti
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenca, Evropska unija, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, Pogodba o delovanju Evropske unije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1174; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

157.
Vstopanje Republike Severne Makedonije v Evropsko unijo
Ivana Hodak, 2020

Opis: Od razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je glavni strateški interes vseh držav Zahodnega Balkana, da se vključijo v Evropsko unijo (EU) in s tem v evropski in mednarodni prostor. Republika Severna Makedonija se od svoje osamosvojitve leta 1991 v procesu izgradnje stabilne in varne države trudi vključiti v evroatlantske integracije, vendar se sooča z notranjimi etničnimi konflikti in z eksternimi vplivi nenaklonjenih sosednjih držav, ki ji otežujejo njeno evropsko pot in vključevanje v EU. Njena zgodovina je bistveno vplivala na njeno sedanjost in na njen cilj, da postane polnopravna članica EU. S podpisom Ohridskega sporazuma in izboljšanjem položaja albanske manjšine je Severna Makedonija vzpostavila stabilnost in varnost znotraj države. Sporazum o dobrih sosedskih odnosih z Bolgarijo ter Prespanski sporazum o grško-makedonskem sporu glede imena sta Severni Makedoniji omogočila, da začne pristopna pogajanja za članstvo v EU, s čimer je korak bližje do cilja, ki si ga je zastavila že ob razglasitvi neodvisnosti. Diplomsko delo na podlagi strokovne literature, člankov in uradnih spletišč EU obravnava širitveno politiko EU na Zahodni Balkana ter pogojevanje članstva v EU za države Jugovzhodne Evrope na primeru vključevanja Republike Severne Makedonije v EU. Delo ugotavlja, da je za vključitev Severne Makedonije v EU potrebno veliko več kot le rešitev spora o imenu. Rešitev spora je sicer izredno pomemben za normalizacijo odnosov med Severno Makedonijo in Grčijo, vendar mora Severna Makedonija izpolnjevati tudi druge ustaljene pogoje za članstvo v EU
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Severna Makedonija, Zahodni Balkan, vključevanje, Evropska unija, pogojevanje
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1389; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

158.
Evropska identiteta v času krize
Ingrid Uhernik, 2013

Opis: Trend evropskih integracij je, posebno v zadnjih letih, ko je Evropska unija napolnjena z vsebinami, ki močno presegajo le ekonomske, v ospredje postavil vprašanje skupne evropske identitete. Evropske integracije vse bolj potekajo v smeri promocije evropske zavesti in oblikovanja evropske identitete. Evropska integracija je bila grajena kot stvar elit, svoj obstoj, delovanje in širjenje pa je opravičevala predvsem z ekonomsko učinkovitostjo. Temu pa ni več tako, saj je postopoma povzročala vse večji neposreden vpliv na ţivljenje posameznikov in tako postala odvisna od podpore njenih drţavljanov in vzpostavitve tesnejših povezav med članicami v smislu identifikacije z Evropo. Ravno ta identifikacija oziroma evropska identiteta pa je pomemben vidik za nadaljnji razvoj in premostitev vseh kriz Evropske unije. V pričujočem magistrskem delu izpostavljamo ter analiziramo evropsko identiteto, ki temelji na skupnosti prebivalcev, pri čemer je viden poudarek oblikovanja in ohranjanja identitete predvsem v času krize Evropske unije. Predpostavljamo, da so pogoji, potrebni za obstoj skupne identitete v tem času močno okrnjeni, saj čustva, pričakovanja in odnos do pomembnih vprašanj glede identitete v teh kriznih časih slabijo. Obstoj evropske identitete je moţen le na podlagi skupnih vrednot in vedenja, zato je v času krize Evropske unije potrebno poudarjati pomen vzpostavljanja učinkovitih mehanizmov, ki nas vodijo k temu, da se zavedamo, da smo evropski drţavljani s skupno, kolektivno evropsko identiteto, za izgradnjo katere je bilo potrebno dolgo časovno obdobje in katera tudi v času krize ne sme postati zapostavljena, saj s pomočjo zavedanja te skupne identitete postajajo premostljive tudi druge značilnosti kriznega obdobja v Evropski uniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska identiteta, Evropska unija, dejavniki, kriza, diskurz
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1184; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

159.
Globalizacija in Evropska unija
Primož Koražija, 2020

Opis: V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, Evropska unija, prebivalci, posledice, zadovoljstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1029; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

160.
Vpliv evropske trgovinske politike na hrvaško konditorsko industrijo
Petra Mohorič, 2015

Opis: Po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) so za hrvaške konditorje nastopile pomembne spremembe. Vstop na skupni evropski trg je prinesel konkurenco evropskih konditorjev na domaĉem trgu. Posledica izstopa iz CEFTA sporazuma je bila uvedba uvoznih carin v drţave CEFTA sporazuma. Konditorsko industrijo sem obravnavala z namenom, da bi laiĉni javnosti predstavila strokovno in politiĉno plat, ki ima svoj vpliv na gospodarstvo. Cilj naloge je bil opredeliti glavne probleme s katerimi se sooĉajo hrvaški konditorji po vstopu v EU in poiskati rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju stanja. Metoda s pomoĉjo katere mi je uspelo odgovoriti na raziskovalna vprašanja je metoda kvalitativne analize. To metodo sem si izbrala, ker sem s pridobljenimi informacijami poskušala teoretiĉno osvetliti problem in ker sem raziskovanemu podroĉju ţelela dati širino. Po preuĉeni literaturi sem postavila ustrezna raziskovalna vprašanja. Za pridobitev potrebnih podatkov o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije sem uporabila deset vprašanj, nato sem izvedla intervju s strokovnimi osebami iz konditorske industrije iz treh podjetij, in sicer iz Kondina, Zveĉeva in Koestlina in na koncu naredila kvalitativno analizo, interpretacijo odgovorov ter ugotovitve raziskovalnih vprašanj. Raziskava je potrdila moje predpostavke o stanju in problemih hrvaške konditorske industrije. Poveĉala se je konkurenca na notranjem trgu na katerem hrvaški konditorji trpijo izgubo. Zmanjšala se je prodaja na trgu CEFTA. Ker sem se temeljito osredotoĉila na probleme, ki jih je hrvaška konditorska industrija izpostavljala pred vstopom v EU sem za intervju postavila najbolj aktualna vprašanja z namenom, da razišĉem kakšna je trenutno situacija in kako se spopadajo s problemi. Naloga osvetljuje stanje na podroĉju Hrvaške konditorske industrije. Predstavitev naloge v javnosti bi pomenila prispevek k osvešĉanju javnosti in veĉjo naklonjenost pri nakupu lastnih konditorskih proizvodov, konditorjem bi potrdila njihove razloge za pravoĉasno ukrepanje, predstavniki drţavnih organov pa imajo še eno informacijo o stanju konditorske industrije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konditorska industrija, Hrvaška, Evropska unija, skupna trgovinska politika, skupna kmetijska politika, skupni evropski trg, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 758; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh