Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 193
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Evropska unija
Maruša Marinič, 2015

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 5091; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

32.
Državljanstvo EU
Barbara Prešeren, 2015

Opis: Začetki državljanstva segajo že v antično Grčijo, ko so smeli odrasli moški delovati v političnih zadevah. Iz državljanstva izhajajoče pravice so se skozi zgodovino vedno bolj urejale, dopolnjevale in širile. Maastrichtska pogodba je prva institucionalizirala državljanstvo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Namen državljanstva EU je oblikovanje enotnega trga, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Državljanstvo EU je razširjeno nacionalno državljanstvo in predstavlja zbir nekih pravic in dolžnosti, ki so določene v pravnem redu EU, spoštovati jih morajo tako države članice kot njeni državljani. Sodišče EU kot sodni organ skrbi, da je pravo razumljeno, spoštovano ter v vseh državah članicah enotno uporabljeno. Določene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz instituta državljanstva EU, so še dokaj neznane oziroma napačno interpretirane, zato so tudi nemalokrat kršene. V primerih kršenja prava EU iz naslova državljanstva EU se zadeve rešujejo na nacionalnih sodiščih, kajti nihče ne sme posegati v suverenost držav članic. V primeru, da je nacionalno sodišče v dilemi glede razlage prava EU, se s predhodnim vprašanjem po pomoč obrne na Sodišče EU. Prebivalci se zaradi nezadostnega poznavanja državljanstva EU ne čutijo dovolj pripadne EU. Mladi so tisti, ki se čutijo bolj pripadne, ker so bolj vedoželjni, odprti, dovzetni za novosti. Če pa bomo želeli graditi prihodnost Evrope, se bomo morali vsi čutiti pripadne, saj bomo le s skupnimi močmi lahko premagovali ovire.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo, delavec, predpisi, sodna praksa, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 5161; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (820,15 KB)

33.
Vloga carinskih organov pri varstvu pravic intelektualne lastnine
Vojko Otovič, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, Evropska komisija, prepovedi in omejitve, carinski postopek
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 2637; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

34.
35.
Svoboda ustanavljanja družb v judikaturi sodišča Evropske unije
Dejan Nabernik, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: judikatura, ustanavljanje družb, Evropska unija
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 2360; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

36.
Financiranje raziskovalne dejavnosti
Jadranka Petrovčič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: raziskovanje in razvoj, inovacijska dejavnost, raziskovalna politika, Evropska unija, raziskovalni projekti
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 2996; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

37.
Primerjava upokojitvenih pogojev Republike Slovenije z zakonodajo članic EU
Matejka Jerebic, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upokojitev, Evropska unija, Slovenija, članice EU, magistrska naloga
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2764; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

38.
Vpliv pravne terminologije Evropske unije na slovensko pravno terminologijo
Ruth Martinčič, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravna terminologija, Evropska unija
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2729; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

39.
Protikorupcijska zakonodaja v Evropski uniji
Igor Klančnik, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: protikorupcija, Evropska unija, zakonodaja, magistrska naloga
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3169; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

40.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh