1. Razvoj človekovih pravic po 2. svetovni vojni v Evropi in analiza pravice do svobode izražanja : magistrsko deloLina Sadar, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska unija, svoboda izražanja, Ustava RS, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 286; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
2. Prihodnost EU z vidika ustave za Evropo : magistrsko deloGreti Manfreda, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan razvoj evropske integracije vse od prve ustanovne pogodbe dalje – Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo do zadnje, Lizbonske pogodbe, z namenom predstavitve politik, usmeritev in razvoja delovanja Evropske unije (EU) skozi čas. Obravnavani sta bili Bela knjiga o prihodnosti EU in Konferenca o prihodnosti EU, ki nakazujeta gibalo evropskega razvoja v naprej. Predstavljene so bile krize, ki so se pojavljale v zadnjih 20 letih, ter odzivanje Evropske unije nanje. Pomembno vprašanje, na katerega smo želeli odgovoriti, je predvsem, ali obstoječa »sui generis« ureditev Evropske unije zadostuje za spopadanje z izzivi, ali bi nemara EU morala sprejeti ustavni dokument in iti v smislu federativne ureditve? Kašno prihodnost bi prinesla ustavna ureditev Evropski uniji? Za ta namen je bil v magistrskem delu analiziran empiričen del, s pomočjo katerega smo potrdili naslednji hipotezi: anketiranci so slabo ozaveščeni o Konferenci za prihodnost Evrope in skupna evropska ustava nam prinaša bolj odporno, močnejšo in povezano Evropo. Hipoteza št. 2: anketiranci in evropska poslanca menijo, naj Evropa postane federacija s skupno ustavo, pa je bila zavrnjena. Rezultati so bili interpretirani na podlagi izpolnjenih 230 anketnih vprašalnikov in opravljenima intervjujema z evropskima poslancema Francem Bogovičem in Matjažem Nemcem. Zaključki, ki so predstavljeni v magistrskem delu, lahko služijo za nadaljnje raziskave, predvsem z vidika dojemanja Evropske unije in njene ureditve za naprej, in kot osnova za izvajanje in preverjanje slovenskega javnega mnenja. Evropska integracija se namreč prav danes srečuje z novo nastalo situacijo - vojno na evropskih tleh, ki nas ponovno spodbuja k razmisleku o tem, ali je Evropska unija v obstoječi konfederalni obliki dovolj močna, da preživi še naprej.
Ključne besede: Evropska unija, »sui generis«, razvoj, krize, ustava, federacija
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 1335; Prenosov: 74
Celotno besedilo (623,68 KB) |
3. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja : magistrsko deloAriana Šuc, 2022, magistrsko delo Ključne besede: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1834; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Svoboda izražanja - meje kazenskopravne intervencije v slovenski sodni praksi in sodni praksi ESČP : magistrsko deloAleksandra Samac, 2020, magistrsko delo Opis: Svobodna demokracija temelji na ljudstvu in na njihovi svobodni volji, ki je ključna za sodelovanje v političnem procesu. Ta volja se kaže skozi pogovor, kritiko, izražanje misli, idej in mnenj posameznikov, ki skupaj tvorijo celotno demokratično družbo. To dejstvo nas vodi do svobode izražanja, ki varuje in daje posamezniku pravico, da se izraža. Pravica do svobode izražanja je ena izmed najpomembnejših in temeljnih človekovih pravic, saj je nujni pogoj za funkcioniranje drugih človekovih pravic in svoboščin. Svoboda izražanja je širok pojem, ki zajema svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska, oddajanja radia in televizije ter drugih oblik in načinov izražanja ter javnega obveščanja. Poleg Splošne deklaracije človekovih pravic varujejo to pravico tudi drugi mednarodni in ustavni dokumenti. Tako je pravica do svobode izražanja v Evropi varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo varuje s svojim 10. členom. Tudi večina svetovnih ustav varuje omenjeno pravico in tudi Ustava Republike Slovenije ni izjema, ki pravico do svobode izražanja varuje s svojim 39. členom. Primerjalno ustavno pravo to pravico šteje za eno izmed najplemenitejših človekovih pravic in je nepogrešljivi pogoj domala vsake druge oblike svobode. Svoboda izražanja je ena izmed tistih temeljnih pravic, katere pomen se zaveda tudi širša množica ljudi, večina laikov pa se ne zaveda, da v določenih situacijah, ki navidezno lahko morda delujejo nedolžno, lahko privede do kazenskopravne intervencije. Čeprav je svoboda izražanja temeljna človekova pravica, ki je dana vsakemu, tako zasebni kot tudi javni osebi, morajo obstajati meje pri samem uveljavljanju pravice. Če so te meje presežene, mora v tem primeru nastopiti kazensko pravo, ki je v vlogi %varuha te pravice.
Ključne besede: svoboda izražanja, človekove pravice, kazenskopravna intervencija, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 2294; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko deloYuliya Skyba, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Ključne besede: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2021; Ogledov: 3650; Prenosov: 142
Celotno besedilo (971,41 KB) |
6. Nastajanje 3.A člena Ustave Republike Slovenije v primerjalnopravni perspektivi : diplomsko deloAndrej Cemič, 2013, diplomsko delo Ključne besede: 3.A člen Ustave RS, abstraktni pristop, Evropska unija, evropski člen, konkretni pristop, primarnost, suverenost, ustava
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2019; Ogledov: 4143; Prenosov: 193
Celotno besedilo (639,76 KB) |
7. |
8. Evropska unija kot federalna tvorba : diplomsko deloNina Bavčar, 2012, diplomsko delo Ključne besede: Evropska unija, federalizem, federacija, federalna unija, ustava, sodišče EU, integracija, temeljna načela EU
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 3264; Prenosov: 127
Celotno besedilo (400,35 KB) |
9. Analiza odškodninskih sporov zaradi kršitve pravice do svobode : magistrsko deloUrban Grubar, 2012, magistrsko delo Ključne besede: protipravnost, odškodnina, materialna in nematerialna škoda, predkazenski in kazenski postopek, odvzem prostosti, Ustava RS, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Zakon o kazenskem postopku
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3788; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,57 MB) |
10. Odgovornost države za škodo : diplomsko deloAna Cencič, 2015, diplomsko delo Ključne besede: država, Ustava, zakoni, odgovornost, odškodninska odgovornost, odškodnina, obligacijsko pravo, škoda, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 6158; Prenosov: 381
Celotno besedilo (790,99 KB) |
