Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.
Ključne besede: mednarodni odnosi, vpliv, moč, Zahodni Balkan, Črna gora, Rusija, Kitajska, Turčija
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 232; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu, Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje. Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti.
Ključne besede: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1576; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo medkulturno sodelovanje s Kitajsko, na primeru širitve poslovanja podjetja na kitajski trg, s konkretnim izdelkom, tj. vino Cviček. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na mednarodno sodelovanje s Kitajsko, analizirali posebnosti kitajskega trga ter izpostavili osnovna izhodišča poslovnega načrta. Ob tem smo obravnavali tudi poslovno komuniciranje in poslovanje na Kitajskem ter analizirali medkulturne kompetence, ki so potrebne za vstop na kitajsko tržišče. V drugem delu naloge, tj. empiričnem delu, pa smo zasnovali lasten poslovni načrt za prodajo vina Cviček na Kitajskem. Pri tem smo opravili analizo trga, pripravili predviden finančni načrt, strategije trženja in prodora na trg ter preučili vse ostale kategorije, ki so pomemben del načrtovanja novega posla in poslovanja na tujem trgu. Magistrsko nalogo smo zaključili z odgovori na raziskovalna vprašanja, ki zajemajo ključne elemente, katerih se mora podjetnik zavedati pred vstopom na kitajski trg, in sicer z namenom, da lažje premosti medkulturne razlike ter učinkovito upravlja poslovna tveganja na kitajskem trgu. Poslovna pravila so na primer v evropskem okolju lahko popolnoma drugačna kot na nekem ogromnem azijskem trgu. Vzrok pa je kot smo ugotavljali v magistrski nalogi predvsem kulturna razlika, katero morajo podjetniki upoštevati, če želijo s podobnimi produkti na takšnih trgih uspeti in rasti. Obenem smo tudi ugotavljali, kakšni poslovni izidi so možni pri poskusu prodora na kitajski trg z vinom Cviček.
Ključne besede: poslovni načrti, mednarodno sodelovanje, Kitajska, podjetništvo, vino Cviček, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,35 MB)

Ključne besede: svetovno gospodarstvo, mednarodno gospodarstvo, recesija, Združene države Amerike, Kitajska, magistrska naloga
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2017; Ogledov: 4003; Prenosov: 175
Celotno besedilo (933,37 KB)

Ključne besede: druga svetovna vojna, ZDA, Kitajska, Japonska, Pacifik, Azija, japonsko-kitajski incident, letalstvo, mornarica, velika gospodarska kriza, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2017; Ogledov: 4421; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,68 MB)