Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA MOTIVACIJE PRI OSKRBI DRUŽINSKEGA ČLANA NA DOMU
Marijana Kostovska, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: S fenomenom staranja prebivalstva so starostniki prepoznani kot ranljiva populacija, ki zaradi zdravstvenih težav pogosto potrebuje pomoč. Lahko prejemajo formalno pomoč organiziranih negovalnih služb in patronažne zdravstvene nege. Velikokrat pa se starostniki in svojci odločijo, da bodo preostanek svojega življenja preživeli doma in svojci postanejo družinski oskrbovalci. Neformalna oskrba v Sloveniji bo v prihodnosti še naraščala, tudi zaradi težje dostopnosti do zdravstvenih storitev in pomanjkanja zdravstveno-negovalnega kadra. Družinski oskrbovalci so ključni za to, da starostnik ostane v domačem okolju. Odločitvi za negovanje družinskega člana botrujejo različni motivacijski dejavniki. Med najpogostejše uvrščamo ljubezen do bližnjega, odgovornost, pripadnost in medsebojno povezanost. Zelo veliko vlogo ima tudi motivacija, saj vpliva na kakovost oskrbe družinskega člana. Višja ko je motivacija, boljša je oskrba družinskega člana na domu. In k temu moramo stremeti kot družba in omogočiti starostnikom in družinskim negovalcem kakovostnejšo oskrbo in življenje. Metoda: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Sekundarni vir podatkov je bil pregled strokovne in znanstvene domače in tuje literature ter internetnih baz podatkov (Google učenjak, COBBIS, Pub Med, SPINGERLINK, Digitalna knjižnica Slovenije ter fakultetna knjižnica).Vzorec je bil namenski. Vključeval je le svojce, ki za družinskega člana skrbijo doma na območju Mestne občine Ljubljana. Intervjuvali smo šest oseb, ki skrbijo za svojca. Kvalitativna raziskava je bila opravljena septembra 2024. Za intervju smo kontaktne naslove svojcev pridobili s pomočjo Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana. Rezultati: Vsi intervjuvanci imajo visoko stopnjo motivacije za oskrbo družinskega člana na domu. Pomanjkanja motivacije večina intervjuvanih oseb ne občuti, samo dve osebi sta navedli, da sta psihično utrujeni. Vsem sodelujočim je pomembna zunanja podpora, predvsem finančna, saj morajo financirati dodatno strokovno pomoč (negovalci na domu, fizioterapija na domu) in opremo ter pripomočke za oskrbo. Ugotavljamo, da se večina sodelujočih samoiniciativno izobražuje, hodi na delavnice in tečaje za neformalne oskrbovalce ter uporablja tehnike za razbremenitev stresa, kot so joga, meditacija, sprehodi, oddih na samem in pogovori. Vendar pa tukaj opazimo tudi pomanjkanje informacij o terminih izvajanja delavnic in tečajev, saj sta dve intervjuvani odgovorili, da delavnic sploh ne poznata. Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima motivacija velik vpliv na kakovost oskrbe družinskega člana na domu: višja je stopnja motivacije, boljša je oskrba. Velik pomen pripisujemo motivacijskim dejavnikom, ki so pripomogli k temu, da so se odločili za družinskega oskrbovalca. Med najpogostejšimi so intervjuvanci izpostavili ljubezen do svojca, občutek dolžnosti in pripadnosti ter nezaupanje v zdravstveni sistem v Sloveniji. Poleg tega se družinski oskrbovalci soočajo z raznimi izzivi, ki jih dokaj uspešno premagujejo z iskanjem dodatnih virov pomoči in financiranja. V Sloveniji imamo na voljo različne oblike pomoči s podpornimi mehanizmi, ki pa jih po rezultatih raziskave sodeč ne poznajo vsi. Vendar pa to ne vpliva na samo kakovost oskrbe ali motivacijo.
Ključne besede: Ključne besede: neformalna oskrba, družinski oskrbovalci, motivacija, motivacijski dejavniki, podporni mehanizmi.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 269; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Motivacija zaposlenih, kot temelj uspešnega podjetja
Martina Grešovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Kako motivirati zaposlene, da bi delali boljše, bolj produktivno, ustvarjalno in bili ob tem zadovoljni, je eno od ključnih menedžerskih vprašanj. Izbira ustreznih motivacijskih orodij je zelo pomembna, saj motivirani ljudje bolje delajo in so bolj predani podjetju, posledično pa vplivajo na poslovni uspeh. Tako pridemo tudi do vprašanja, zakaj ljudje delamo. Enostavnega odgovora ni. Mnogi delajo, da si zagotovijo materialne potrebe, drugi delajo, da bi se uveljavili v določeni organizaciji, tretji pa radi opravljajo svoje delo. Motivi, zakaj človek dela, so torej različni. Pomembno pa je tudi, da posameznik pozna cilje organizacije, vizijo, strategijo in kateri so tisti cilji, ki jih hoče vodja organizacije doseči. Nepoznavanje načrtov in ciljev podjetja vodi v nekakovostno opravljanje dela. Pri takih primerih zaposleni ne morejo biti motivirani za delo, ki ga opravljajo, saj če jim vodja ne predstavi ciljev podjetja, nimajo nobenega zagona za dobro opravljeno delo. V diplomskem delu sem se osredotočila na proučevanje vpliva motivacije zaposlenih na uspešnost podjetja. Motivacija je povezana z nezadovoljenimi potrebami, ki posameznika spodbujajo, da jih zadovolji. Aktivira se šele takrat, ko si posameznik zastavi življenjske cilje, ima želje in vizijo. Zastavljeni cilji, hotenja so tisto, kar začne posameznika motivirati, da začne svojo pot do uresničitve svojih želja in ciljev. Namen diplomskega dela je raziskati teoretični pomen motivacije zaposlenih in opraviti empirično raziskavo v izbranem podjetju, s katero želimo ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki posameznika spodbujajo k zavzetosti za delo, ki vodi do uspešnosti celotnega podjetja. Z empirično raziskavo, s katero sem analizirala predvsem dejavnike, ki vplivajo na motiviranost zaposlenih, sem ugotovila, da je zaposlenim glavni motivacijski dejavnik plača, kar je razvidno iz rezultatov pri postavljeni hipotezi 2. Kljub temu pa je iz hipoteze 1 razvidno, da jim takoj za plačo veliko pomeni tudi pohvala. Prav tako ugotavljam, da anketirani motiviranost povezujejo z individualno uspešnostjo in uspešnostjo organizacije.
Ključne besede: Ključne besede: motivacija, zaposleni, uspešnost podjetja, motivacijski dejavniki, komunikacija, odnosi, kariera.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2017; Ogledov: 7345; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (982,30 KB)
Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh