Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pravica do mednarodne zaščite v mednarodni in slovenski ureditvi
Anja Kovšca, 2016

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravica do mednarodne zaščite in njena ureditev tako na mednarodni in evropski ravni,kot tudi skozi slovensko zakonodajo. Število oseb, ki so prisiljene zatočišče poiskati v drugi državi,se iz leta v leto povečuje; posledično se svet spopada z največjim številom prisilno razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Problem oseb, ki so prisiljene zbežati od doma zaradi preganjanja oziroma ker bi z vrnitvijo v izvorno državo bile soočene z utemeljenim tveganjem, da utrpijo resno škodo, je sicer opazen že skozi zgodovino. Kljub temu se prvi premiki v smeri nudenja mednarodne zaščite zgodijo šele po prvi svetovni vojni. Ključni trenutek sega v leto 1951, ko je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev, ki še vedno ostaja edini univerzalno zavezujoč predpis s področja mednarodne zaščite. Na tem področju aktivno deluje tudi EU, ki vzpostavlja minimalne standarde glede mednarodne zaščite. EU stremi k oblikovanju skupnega evropskega azilnega sistema z enotnimi predpisi in postopki. Za uresničitev tega cilja so bile sprejete različne uredbe in direktive, kot so Dublinska uredba, uredba Eurodac, direktiva o pogojih za sprejem, direktiva o zahtevanih pogojih in direktiva o azilnih postopkih, ki zavezujejo tudi RS. Temeljni predpis, ki ureja področje mednarodne zaščite v RS predstavlja Zakon o mednarodni zaščiti, ki v slovenski pravni red vnaša ureditev EU. Prosilec za mednarodno zaščito lahko svojo pravico do mednarodne zaščite uveljavlja v postopku za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katerega mu je priznan status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do mednarodne zaščite, evropski azilni sistem, Konvencija o statusu beguncev, priznanje mednarodne zaščite, status begunca, status subsidiarne zaščite
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2730; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (897,27 KB)

3.
Globalni dogovor o beguncih
Mateja Zalar, 2021

Opis: Magistrsko delo obravnava Globalni dogovor o beguncih in mednarodno pravno ureditev na področju zaščite beguncev, ki se je začela s sprejetjem Konvencije o statusu beguncev leta 1951. Poleg dogovora in konvencije delo obravnava začetke in delovanje Agencije ZN za begunce (UNHCR), opravljen je kratek pregled vzrokov za begunstvo in kakšna je situacija na področju begunstva danes. Opravljena je primerjava med Globalnim dogovorom o beguncih in Konvencijo o statusu beguncev ter pregled sprememb* na področju varstva beguncev na nivoju OZN in EU. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je bil opraviti analizo in primerjavo Konvencijo o statusu beguncev z Globalnim dogovorom o beguncih in preveriti, ali je Globalni dogovor o beguncih pravilna smer za nadaljnje spremembe in poenotenje zakonodaje na področju begunstva. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Konvencija o statusu beguncev zagotovila beguncem pravice in državam gostiteljicam naložila nekatere dolžnosti, Globalni dogovor o beguncih pa poskuša zajeti, kako te pravice in dolžnosti izvajati v praksi. Dogovor kot tak ni pravno zavezujoč akt, ampak temelji predvsem na politični volji. Delo in rezultati lahko služijo kot osnova za strategijo zaščite beguncev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalni dogovor o beguncih, Konvencija o statusu beguncev, Agencija ZN za begunce, Newyorška deklaracija, spremembe
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 675; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Begunski val leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951
Urška Kališnik, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava problem begunskega vala leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti. V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki sicer pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Slovenija kot tudi EU stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce mednarodne zaščite hiter, pravičen in pošten. V magistrskem delu smo analizirali migracijsko in azilno politiko na ravni EU in probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v EU in Sloveniji. Razdeljeno je na več poglavij. V prvem delu predstavljamo obravnavno tematiko ter problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Nadaljujemo z namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskovanj ter metodami raziskovanja. V drugem delu, v teoretičnih izhodiščih, predstavljamo osnovne pojme, kot so: begunec, azil, prosilec za azil, tujec, varna tretja država, izvorna država … V tretjem sklopu smo na kratko opredelili pojem migracij, vrste in vzroke. Četrti in peti sklop sta namenjena opisu pravnih temeljev mednarodnega prava za zaščito azilantov/beguncev. V šestem in sedmem sklopu smo analizirali in ocenili primernost ukrepov aktivne azilne/begunske politike v Republiki Sloveniji na podlagi vključevanja azilantov/beguncev. V zaključku smo predstavili dosežene rezultate in cilje magistrskega dela, preverili hipoteze in predstavili prispevek rezultatov raziskave k stroki ter uporabnost rezultatov raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: begunec, Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti, Schengen, skupna evropska azilna politika, varnostne grožnje
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 870; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (595,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh