Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitve
Goran Drovenik, 2016

Opis: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 2857; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
Analiza strategije vstopa Mercatorja na trg Makedonije
Živa Dakič, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni trg, trgovina na drobno, trgovina na debelo, Makedonija, Mercator, marketinška strategija, SWOT analiza
Objavljeno: 08.05.2018; Ogledov: 1589; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (776,98 KB)

3.
Macedonian accession to EU
Stefan Jordev, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: članstvo v EU, liberalizacija trga, trgovanje, multi-lateralni sporazumi, Makedonija
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 1304; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (158,54 KB)

4.
5.
Vstopanje Republike Severne Makedonije v Evropsko unijo
Ivana Hodak, 2020

Opis: Od razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je glavni strateški interes vseh držav Zahodnega Balkana, da se vključijo v Evropsko unijo (EU) in s tem v evropski in mednarodni prostor. Republika Severna Makedonija se od svoje osamosvojitve leta 1991 v procesu izgradnje stabilne in varne države trudi vključiti v evroatlantske integracije, vendar se sooča z notranjimi etničnimi konflikti in z eksternimi vplivi nenaklonjenih sosednjih držav, ki ji otežujejo njeno evropsko pot in vključevanje v EU. Njena zgodovina je bistveno vplivala na njeno sedanjost in na njen cilj, da postane polnopravna članica EU. S podpisom Ohridskega sporazuma in izboljšanjem položaja albanske manjšine je Severna Makedonija vzpostavila stabilnost in varnost znotraj države. Sporazum o dobrih sosedskih odnosih z Bolgarijo ter Prespanski sporazum o grško-makedonskem sporu glede imena sta Severni Makedoniji omogočila, da začne pristopna pogajanja za članstvo v EU, s čimer je korak bližje do cilja, ki si ga je zastavila že ob razglasitvi neodvisnosti. Diplomsko delo na podlagi strokovne literature, člankov in uradnih spletišč EU obravnava širitveno politiko EU na Zahodni Balkana ter pogojevanje članstva v EU za države Jugovzhodne Evrope na primeru vključevanja Republike Severne Makedonije v EU. Delo ugotavlja, da je za vključitev Severne Makedonije v EU potrebno veliko več kot le rešitev spora o imenu. Rešitev spora je sicer izredno pomemben za normalizacijo odnosov med Severno Makedonijo in Grčijo, vendar mora Severna Makedonija izpolnjevati tudi druge ustaljene pogoje za članstvo v EU
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Severna Makedonija, Zahodni Balkan, vključevanje, Evropska unija, pogojevanje
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh