11. Transformacija Nata kot prilagoditev in odziv na spremenjeno varnostno okolje ter nove varnostne izziveUroš Lampret, 2021 Opis: Nato je v svoji zgodovini šel skozi različne faze transformacije in prilagajanja. Transformacija zavezništva ter njegova sposobnost za odzivanje na nove izzive in grožnje so ključnega pomena za preživetje in nadaljnjo relevantnost Nata kot varnostne in obrambne organizacije. Z magistrskim delom podrobneje proučujemo in opisujemo ključne mejnike v procesu zavezniške transformacije in prilagoditve na spremenjeno varnostno okolje. V pripravi magistrskega dela so uporabljene metode družboslovnega raziskovanja. Primarna metoda raziskovanja v magistrskem delu je analiza primarnih in sekundarnih virov. Skozi delo si prizadevamo odgovoriti na vprašanje, kako uspešno je bilo zavezništvo v naslavljanju sodobnih varnostih groženj in kakšno vlogo ima Nato kot dejavnik varnosti in stabilnosti v današnjem varnostnem okolju. Kot ugotavljamo, je z razvojem novih groženj in akterjev varnostno okolje, v katerem deluje zavezništvo, postalo bolj kompleksno, medsebojno povezano in nepredvidljivo. Kot pomemben indikator sprememb v percepciji varnostnih groženj zavezništvu izpostavljamo predvsem Deklaracijo voditeljev Nata z vrha v Walesu 2014, katera kot ključne izzive zavezništvu ponovno opredeli odvračanje in pripravljenost na obrambo skladno s 5. členom Severnoatlantske pogodbe. Zavezništvo je skozi proces transformacije in prilagajanja spremembam varnostnega okolja izvedlo niz strukturnih, organizacijskih in normativnih prilagoditev, ki so mu omogočile učinkovitejše naslavljanje izzivov spremenjenega strateškega okolja. S tem je zavezništvo ohranilo relevantnost in ključno vlogo v izpolnjevanju obrambnih interesov njegovih članic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Nato, transformacija, varnost, izzivi, grožnje
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 516; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
12. Odnosi med Severno Makedonijo in Grčijo s posebnim ozirom na članstvo Severne Makedonije v Evropski unijiAmela Xheka, 2022 Opis: Republika Severna Makedonija je država, ki je svojo pot začela zelo spodbudno, saj se je osamosvojila v miru in je svojo aktivno integracijo v mednarodne skupnosti začela med prvimi izmed republik nekdanje skupne države. Nekaj časa je bila tudi prva med kandidatkami, vendar se je pri tem začela neuspešno soočati z izzivi – spor z Grčijo glede imena, etični konflikti med Makedonci in Albanci, nacionalistična politična gibanja, katerih negativne posledice so se pokazale v družbeni nestabilnosti, gospodarskem in političnem nazadovanju in nenazadnje na mednarodnem ugledu zaradi makedonsko-grškega spora. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinska metoda, deskriptivna metoda in analitična metoda. Namen raziskave je bil analizirati in predstaviti odnos med Republiko Severno Makedonijo in Republiko Grčijo, ki vključuje analizo spora pred in po sklenjenem Prespanskem sporazumu, vpliv spora na razvoj Severne Makedonije in priložnosti in izzive, ki čakajo Severno Makedonijo pri vstopu v Evropsko unijo. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Republika Severna Makedonija s Prespanskim sporazumom rešila dolgoletni problem, ki je prinesel zaupanje državljanov, vlagateljev in mednarodne skupnosti. S tem se je spodbudilo tudi gospodarstvo, z novo politiko sodelovanja pa se je izboljšal tudi položaj manjšin. Z mednarodnega vidika je makedonska država prosperirala, saj se je tako hitro včlanila v vojaško zvezo NATO, članstvo v Evropski uniji pa je vse bližje
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Makedonija, Evropska unija, Prespanski sporazum, spor, Grčija, NATO, članstvo
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 562; Prenosov: 46
Celotno besedilo (514,55 KB) |
13. Nastajanje evropske integracije kot podlaga za mir v EvropiAna Proj, 2022 Opis: Eden izmed prvih večjih dosežkov evropske integracije je bilo varnostno zavezništvo z ustanovitvijo zveze NATO. Istega leta (1949) se je 10 zahodnoevropskih držav povezalo z namenom spodbujanja demokracije in uveljavljanja pravne države ter ustanovilo Svet Evrope. Gre za eno izmed največjih in najstarejših evropskih organizacij, ki pa ni edina, ki je zaslužna za spodbujanje sodelovanja med evropskimi državami. Nastanek evropskega povezovanja temelji tudi na t. i. ustanovnih očetih, ki so dali navdih za oblikovanje Evrope, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in pripravljenosti na povezovanje bi bila lahko usoda Evrope precej drugačna. Sprva gospodarski projekt, ki je postopoma prerasel v Unijo, danes ureja tudi področja, kot so podnebje, kmetijstvo, pravosodje itd. V obdobju njenega delovanja so bile sprejete številne pogodbe, ki so omogočile institucionalne spremembe in hitrejši razvoj. Evropska unija, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala na podlagi skupnih vrednot, ki so določene v 2. členu Lizbonske pogodbe in Listine EU o temeljnih pravicah. Dokumenta poudarjata šest temeljnih vrednot, ki služijo tudi kot moralne norme pri uresničevanju zastavljenih ciljev Unije. Udejanjanje zapisanih vrednot, ki nas povezujejo in nam dajejo temelje za spoštovanje bogate kulturne raznolikosti, je v interesu vseh, saj le s tem lahko uspešno prispevamo h krepitvi solidarnosti med državami članicami EU. Nemalokrat pozabimo, da EU ni sinonim za Evropo in da za mir v Evropi niso zaslužni samo Evropejci, ampak tudi številni drugi posamezniki ter meddržavne organizacije, ki so krojile demokratični napredek, med drugim tudi v obliki krepitve varovanja človekovih pravic na evropskih tleh. Kljub občasnim nazadovanjem je evropska integracija napredovala vrsto let v obliki skupnega premagovanja ovir in predvsem medsebojnega sodelovanja evropskih držav. S tega vidika bi lahko rekli, da je bila evropska integracija uspešna ne samo na svoji celini, pač pa je pomembno vplivala tudi na združevanje na drugih celinah
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: NATO, Svet Evrope, Evropska Unija, evropska integracija, Lizbonska pogodba, Listina EU o temeljnih pravicah
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 72
Celotno besedilo (485,13 KB) |
14. Pravica do samoodločbe – od SFRJ do UkrajineTadej Trček, 2023 Opis: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 60
Celotno besedilo (863,28 KB) |
15. Pozicija in izzivi žensk v Slovenski vojskiEla Tonin Mali, 2023 Opis: Skozi raziskovalno delo ugotovimo, da je položaj žensk v Slovenski vojski sprejemljiv, ko ocenjujemo pravne, institucionalizirane norme oziroma poklicno specifične kompetence, ki opredeljujejo pravila obnašanja v vojaški organizaciji, medtem ko zaradi življenjskega okolja (družine), ki je bolj spontano od narave poklicnega dela, ženske v svoji karieri ne posegajo po najvišjih mestih v organizaciji. Tam jih najdemo le peščico. Vojaška organizacija nudi pripadniku ugodnosti, kot so družbeni ugled, možnost dobre psihofizične pripravljenosti, vseživljenjsko učenje in karierni razvoj, delovanje v mednarodnem okolju ter stik s sodobnimi varnostnimi razmerami. Gre za poklic, ki po drugi strani zahteva veliko odrekanja in pogosto ne pušča veliko prostega časa. Zaradi pomanjkanja kadra in njegove stalne fluktuacije ob relativno visoki starostni strukturi zna biti tudi izčrpavajoč.
Pripadnice so v enote sprejete enakovredno, kar se odraža v heterogeni sestavi enot. Pri delu se ne ločujejo od moških kolegov, vendar so manj zastopane na posameznih delovnih mestih oziroma formacijskih dolžnostih, na katere gledamo kot bojne dolžnosti, dolžnosti, namenjene za neposreden boj z nasprotnikom. Več jih je npr. med podpornim in medicinskim osebjem, pravniki, finančniki, psihologi, kadrovniki …
Posebno dober položaj oziroma največji delež imajo v statusu vojaških uslužbenk, najslabši pa pri podčastnicah. Menimo, da bo morala organizacija temu posvetiti več pozornosti in dopolniti ter spremeniti predpise za šolanje na šoli za podčastnike.
Vrata za vstop v Slovensko vojsko so odprta za oba spola, kar se kaže v njuni zastopanosti v organizaciji. Vidimo tudi konkretne možnosti za izboljšavo, predvsem na področju celostne skrbi za pripadnike in njihove družinske člane, s čimer bi si ženske lahko privoščile tudi daljšo odsotnost zaradi družinskega okolja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenska vojska, pripadnice, položaj, karierna pot, Nato, mednarodno okolje
Objavljeno: 12.09.2023; Ogledov: 295; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,36 MB) |
16. |
