Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Primerjava Y generacije v Sloveniji in Nemčiji
Sarah Kuzmič, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: generacija Y, mladi, potrošništvo, Slovenija, Nemčija
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 1986; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Podčastniški karierni sistem v Zvezni Republiki Nemčiji
Blažka Erznožnik, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: oborožene sile, nemška zvezna vojska, podčastnik, karierni sistem, Zvezna republika Nemčija
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 1759; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
6.
Pravna ureditev užitka v slovenskem in nemškem zasebnem pravu
Danijel Esih, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stvarno pravo, služnosti, užitek, priposestovanje, motenje posesti, Nemčija
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 1755; Prenosov: 0

7.
Taktika dela mobilnih kriminalističnih oddelkov
Renato Butinar, 2017

Opis: V magistrskem delu opisujem nastanek in zgodovinski razvoj kriminalističnih in policijskih enot, ki so v prvi vrsti namenjene za boj proti kriminalu, njihovo sestavo, opremo, usposabljanje in operativno delovanje. Predstavljam njihovo sedanjo organiziranost, namen ustanovitve, naloge, usposobljenost in način izvajanja operativnih nalog - seveda v okviru, ki ne škoduje operativnemu delovanju in prepoznavnosti teh enot in posameznikov zaradi tajnosti določenih postopkov in podatkov. Opravil sem primerjavo pri kadrovanju, usposabljanju, operativnem opravljanju nalog in medsebojnem sodelovanju na prej navedenih področjih. Izhodišče za pisanje so notranje organizacijske enote policije, ki predstavljajo prvo obrambno linijo v boju proti organiziranemu kriminalu v državi in "udarno moč" slovenske kriminalistične in uniformirane policije. Enote medsebojno sodelujejo pri usposabljanju na področju policijske taktike, pri reševanju najzahtevnejših varnostnih dogodkov in pojavov ter pri urejanju varnostnih razmer na območju celotne države. Pri delu sem se omejil na dve policijski nalogi, ki najhuje posegata v človekove pravice in temeljne svoboščine, intimo in dostojanstvo. Pri izvedbi teh nalog policija ni samostojna, ampak potrebuje dovoljenje drugega pristojnega organa pregona. Ti nalogi sta: prijetje in odvzem prostosti (z nasilnim vstopom v tuje stanovanje ali druge prostore in dinamično prijetje) ter izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa -tajnega opazovanja. Sodelovanje teh enot je ključnega pomena za zakonitost, strokovnost, upravičenost in pravočasnost pri uspešnem boju zoper organiziran kriminal ter pri raziskovanju hudih kaznivih dejanj. Vsaka enota je za svoje področje dela ustrezno tehnično opremljena in strokovno usposobljena. Ugotovljene so določene pomanjkljivosti pri taktiki in metodiki dela, neustrezno, pomanjkljivo in neurejeno področje materialno-tehničnih sredstev ter nedorečene odgovornosti posameznikov pri vodenju in odločanju o načinu dela in izvajanju operativnih nalog obravnavanih enot. Predlagane rešitve so z raziskavo taktike in metodike ter primerjavo dela razložene in utemeljene. Slovenske enote sem primerjal s primerljivima enotama Republike Avstrije in Republike Nemčije. Primerjava zajema način kadrovanja, usposabljanja, taktiko in metodiko dela, opremo ter njuno sistemizacijo v okviru policije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kriminalistika, policijska taktika, kazniva dejanja, organizirani kriminal, Slovenija, Avstrija, Nemčija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2246; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Primerjava organizacije in nalog policije v Republiki Sloveniji in Nemčiji
Monika Škof, 2016

Opis: Predmet diplomskega dela je primerjava organiziranosti in nalog policije v Republiki Sloveniji in Nemčiji. Skozi nalogo primerjamo nastanek in razvoj policij obeh držav ter njuno organiziranost danes. V prvem delu najprej poskusimo razumeti temelje za različno organizacijo, ki se kažejo že v drugačni obliki državne ureditve Slovenije in Nemčije. Za lažje razumevanje je treba poznati oblike držav in državne organizacije, moramo pa tudi razumeti, da se razlike pojavijo že zaradi same velikosti primerjanih držav. Nemčija je federativna država, kar pomeni, da je razdeljena na več manjših držav, imenovanih dežele. Prav iz tu pa izvira prva pomembna razlika - policija je organizirana na dveh ravneh, deželni in federativni. Deželna policija lahko deluje samo na območju svoje dežele, med tem ko zvezna policija opravlja naloge na območju federacije. V Sloveniji imamo enotno policijo, ki deluje na celotnem državnem ozemlju. V drugem delu pa na podlagi trenutne zakonske ureditve primerjamo podrobno organizacijo obeh policij in naloge vseh posameznih enot, ki so organizirane znotraj nemške in slovenske policije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, Nemčija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2079; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (953,76 KB)

9.
Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddaj
Nina Sarah Medved Kortekaas, 2017

Opis: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1873; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (377,68 KB)

10.
Pravica do življenja spočetega zarodka
Saša Vesel, 2017

Opis: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1873; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh