Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do samoodločbe – od SFRJ do Ukrajine : magistrsko delo
Tadej Trček, 2023, magistrsko delo

Opis: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 732; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (863,28 KB)

2.
Smernice Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu : diplomsko delo
Snježana Barišić, 2020, diplomsko delo

Opis: Človekove pravice so eden od temeljev pravne države, s katerimi mora biti skladna zakonodaja, življenje in delo v družbi. Razvijati so se začele skupaj z modernimi državami in jih v obliki mednarodnih konvencij prerasle. Med tem so državo prerasle velike gospodarske družbe, znotraj katerih ljudje delajo, te družbe pa vplivajo na življenja ljudi. Zato je vedno bolj pomembno dvoje: da se človekove pravice spoštujejo v gospodarstvu in ker je to globalizirano, da veljajo pravice po vsem svetu. V ta namen je Organizacija združenih narodov pripravila Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Slovenija pa sprejela Akcijski načrt. Naloga se sprašuje, kako se v tem okviru spoštujejo ČP v gospodarstvu v Sloveniji. Analizira Smernice in jih primerja s slovenskim Akcijskim načrtom. Ugotavlja, da je zakonodajalec v Sloveniji kot posebej pomembne teme izluščil preprečevanje diskriminacije, varstvo okolja, varstvo temeljnih delavskih pravic in razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Primerja dobre prakse v tujih in slovenski gospodarskih družbah. Pri slednjih so predvsem tista v državni lasti posebej aktivna na tem področju, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Na koncu naloga analizira tudi poročila varuha človekovih pravic. Na podlagi vseh teh analiz naloga ugotavlja, da se ČPvG v Sloveniji razmeroma dobro spoštujejo, da pa je še vedno prostor za izboljšave.
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, gospodarstvo, človekove pravice, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1327; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (631,32 KB)

3.
4.
5.
6.
7.
Človekove pravice v primeru Islamske države in vloga OZN : diplomsko delo
Nina Bečejac, 2016, diplomsko delo

Opis: Islam je druga največja vera na svetu in je danes v svetu znana predvsem po svojih odklonskih navadah, glede na preostanek sveta. Muslimanski način življenja v večini primerov ni v skladu z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah. V letu 2014 se je skupina islamskih skrajnežev poimenovala Islamska država in vzpostavila kalifat, ki temelji na šeriatskem pravu. Odločili so se, da bodo do svojega cilja prišli zlepa ali zgrda. Zaradi njihove želje po vsesplošni islamizaciji se sedaj svet sooča s terorističnimi samomorilskimi napadi in usmrtitvami na podlagi diskriminatornih načel ter čaka, kdaj bo kdo ukrepal. Varnostni svet OZN ima pooblastila, da v takšnih primerih urgira, vendar na žalost do sedaj ni bilo storjenega nič. Sprejete resolucije in neskončni pogovori očitno Islamske države ne bodo ustavili. Bo varovanje človekovih pravic in svoboščin ostalo le črka na papirju? To diplomsko delo opisuje načela islama, delovanje Varnostnega sveta in dejanja Islamske države ter se ukvarja z vprašanjem pristojnosti Varnostnega sveta ter njegovimi dejanji.
Ključne besede: Islamska država, islam, terorizem, Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3445; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (437,54 KB)

8.
9.
Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo : diplomsko delo
Ema Gaber, 2016, diplomsko delo

Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo obdobje, ki ga je najbolj zaznamovala vojna na območju bivše Jugoslavije. V spopadih je prihajalo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, nad katerim so oborožene sile izvajale hude zločine, ki jih je vrsta mednarodnih pravnih aktov označevala kot prepovedane. Že po dveh letih spopadov je bilo jasno, da vojna predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Po številnih neuspešnih posredovanjih je Organizacija združenih narodov ustanovila Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, z namenom, da kaznuje osebe, odgovorne za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju bivše Jugoslavije. Trije glavni organi Sodišča - Senat, Urad tožilca in Tajništvo - skupaj delujejo za doseg namena Sodišča. Sodišče je končalo dolgo obdobje nekaznovanosti za vojne zločine. Izoblikovalo je način, po katerem se lahko preganja tudi najhujše zločince, hkrati pa varuje pravice njih in drugih udeležencev v postopku. V štiriindvajsetih letih obstoja je na različne načine prispevalo k razvoju mednarodnega prava in ustanovitvi drugih mednarodnih kazenskih sodišč.
Ključne besede: mednarodno kazensko sodišče, Organizacija združenih narodov, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vojni zločini, državljanske vojne, razpad Jugoslavije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3254; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (807,98 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh