Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnost v prometu
Damijan Škafar, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prometna varnost, varnostna kultura, zaščitni sistemi, pasivna varnost, varnostni pas, diplomsko delo
Objavljeno: 28.05.2018; Ogledov: 2540; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Razvoj pomorskega mednarodnega prava in morski pasovi
Patricia Komac, 2016

Opis: Pomorsko mednarodno pravo je del mednarodnega javnega prava, ki se ukvarja z morskimi pasovi in govori o suverenosti subjektov nad temi morskimi ozemlji. Pojem morja, ki je po definiciji opredeljeno kot slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami, je pomemben ekonomski vir človeštva kakor tudi sredstvo komunikacije, kjer sta se postopoma razvila plovba in izkoriščanje morskih bogastev. Razvoj, ki je potekal preko morja, pa je ustvaril tudi konflikte med obmorskimi državami, kot na primer poseganje v morski prostor države, in s tem se je izkazal interes države, da se to poseganje omeji,in sicer z ureditvijo tega področja. Najpomembnejši vir pomorskega mednarodnega prava pa je Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,bolj znana pod okrajšavo UNCLOS. Velik korak za pomorsko mednarodno pravo je naredil avtor Hugo Grotius v delu Svobodno morje (Mare Liberum). Postavil je pravno prepričljivo tezo, da morja ni mogoče učinkovito okupirati in zato tudi ne deliti, kar je imelo velik vpliv na poznejše ureditve. Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. Znotraj te celote pa lahko glede na različen mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. Deli morja, ki so bližje obali, v večji ali manjši meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos do drugih držav uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. V tem smislu ločimo: notranje morske vode, teritorialno morje, zunanji morski pas, epikontinentalni pas, izključno ekonomsko cono, odprto morje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Hugo Grotius, Svobodno morje, notranje morske vode, režim odprtega morja, teritorialni morski pas, UNCLOS
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2246; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (836,66 KB)

3.
4.
5.
6.
Mehanizem relapsa
Nina Jovanović, 2020

Opis: Diplomska naloga opisuje mehanizem relapsa in kako je ta umeščen v kontekst zdravljenja od psihoaktivnih snovi (PAS). Relaps oziroma recidiv je pogost, nezaželen pojav pri zasvojenosti od psihoaktivnih snovi in ponuja možnost uvida v sprožilce in okoliščine, ki so do relapsa pripeljali. V nalogi smo poskušali poiskati model relapsa in njegove vzroke. V teoretičnem delu naloge predstavimo nevroznanstveni vidik in vlogo motivacije pri nastanku zasvojenosti. Opredeljeni so stili navezanosti in pomembnost odnosov v človeškem življenju, saj so to tisti dejavniki, zaradi katerih se morda zasvojenost nikoli ne bo razvila. Če pa do nje že pride, se uporabniki lahko s pomočjo odnosov iztrgajo zasvojenosti. V empiričnem delu smo raziskovali mehanizem relapsa na podlagi pričevanj 13 uporabnikov, ki živijo v stanovanjskih skupnostih za reintegracijo. Vzorec je obsegal uporabnike, ki abstinirajo najmanj 1 leto in največ 7 let. Na podlagi njihovih izkušenj smo identificirali pogoste vzroke oziroma okoliščine, ki so jih pripeljale do relapsa in kako so te izkušnje zaznamovale nadaljnji potek zdravljenja. Prepoznali smo okvirni model poteka okrevanja od zasvojenosti, za katerega menimo, da bi lahko veljal za veliko večino zasvojenih. Rezultati so pokazali, da bi lahko relaps razumeli, kot posledico nihanja med dvema silama. Na eni strani želja po bolj zdravem, kvalitetnem življenju in na drugi strani zasvojenost. Na kateri strani se bo uporabnik znašel, je odvisno od več notranjih in zunanjih dejavnikov. Med notranje dejavnike štejemo notranjo motivacijo, ki se je običajno porodila po dolgotrajnem jemanju PAS s svojimi posledicami. K zunanjim dejavnikom prištevamo negativne življenjske dogodke, ki so jih prisilili v ukrepanje, na primer izguba službe ali trenja z okolico in domačimi. Za preventivo relapsa je ključnega pomena, da uporabniki aktivno skrbijo za sebe na vseh pomembnih življenjskih področji. Med bolj pomembnimi dejavniki, ki so botrovali preprečitvi relapsa so bili kvalitetni odnosi, ki so jih uporabniki stkali s strokovnim kadrom in sostanovalci. V teh odnosih so se naučili bolj primerne načine lajšanja stiske in bolj primeren stil reševanja problemov. Nekateri so pričeli prepoznavati svojo vrednost in pridobivati na samozavesti, kar je tudi dejavnik pri preprečitvi relapsa, lahko bi to razumeli kot grajenje boljše samopodobe. Pomembno je, da se razume zdravljenje, kot nekaj, ki poteka v fazah. Pri vsaki fazi obstajajo različni rizični dejavniki, ki botrujejo relapsu in katere je potrebno nasloviti. Zavedanje rizičnih dejavnikov je pa posledica osebnostne rasti in dela na sebi, vsak dan, dan za dnem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mehanizem relapsa, zasvojenost, PAS, stanovanjske skupnosti, reintegracija, abstinenca, kvalitetno življenje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 354; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh