21. |
22. |
23. |
24. Primerjalna analiza zadovoljstva delavcev invalidovMateja Korber, 2018 Opis: Magistrska naloga v začetku najprej zajema teorijo na temo invalidske problematike,
zadovoljstva zaposlenih ter družbene odgovornosti podjetja, v katerem sem zaposlena - v
Pošti Sloveniji, ki ima sedem povezanih družb, pri čemer je eno izmed podjetij invalidsko
podjetje Pošte Slovenije (zaradi lažjega razumevanja v nadaljevanju poimenujemo invalidsko
podjetje Pošte Slovenije skrajšano – IPPS.). Pošta Slovenije s hčerami tako na trgu nastopa
kot Skupina Pošta Slovenije. Do zdaj, na temo zadovoljstva invalidov v podjetju ni bila
izvedena nobena empirična raziskava, kar pomeni, da bo naša v takšnem obsegu in na tem
področju prva. Temeljni namen naloge je teoretični vidik literature povezati z empiričnimi
orodji, pri raziskovanju zadovoljstva invalidnih delavcev ugotoviti slabosti in pomanjkljivosti,
ter oblikovati predloge za izboljšave in nadaljnje raziskovanje v praksi.
V empiričnem delu so s pomočjo grafične predstavitve potrjene oziroma zavržene hipoteze. V
raziskavo je bilo vključenih 58 invalidov IPPS in 57 invalidov zaposlenih na Pošti Slovenije,
ki so prejeli anketni vprašalnik. Raziskava ponazarja tematiko klime pri opredeljevanju
razsežnosti primerjave zadovoljstva invalidov, kjer se magistrsko delo ciljno usmerja samo na
nekatere elemente zadovoljstva, tako da so zajeti nekateri faktorji zadovoljstva invalidov, in
sicer zadovoljstvo z delovnimi pripomočki, zadovoljstvo z delom, ki ga opravljajo, odnosi s
sodelavci, zadovoljstvo z osebnim dohodkom in razumevanje nadrejenih do omejitev pri delu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: invalidi, invalidska podjetja, Pošta Slovenije, zadovoljstvo, delovna mesta, družbena odgovornost, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1282; Prenosov: 161
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
25. |
26. Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove praviceYuliya Skyba, 2020 Opis: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1741; Prenosov: 131
Celotno besedilo (971,41 KB) |
27. Predstavitev in analiza sodbe US RS v zadevi "Titova cesta"Neža Špenko, 2020 Opis: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena sodba Ustavnega sodišča v zadevi %Titova cesta%. Sprva je na konkretnih primerih analiziran komunistični režim kot eden od totalitarnih režimov, v katerem so se množično kršile človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih osrednje mesto zavzema človekovo dostojanstvo. Med drugimi je predstavljen tudi vpogled v dogodke, ki jih je doživela pobudnica, katere pravni interes je bil s strani sodišča spoznan in na tej podlagi se je začel postopek. Pregledan je mednarodni pogled na spoštovanje človekovega dostojanstva kot pravno-etičnega temelja. Sledi ugotavljanje nezdružljivosti komunističnega režima z evropskimi standardi na splošno in nato še z demokratično pravno državo preko ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pregled postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodišče RS v zadevi %Titova cesta% se začne z analizo odloka Mestne občine Ljubljana, s katerim so se nekatere ceste in ulice preimenovale v Titovo cesto. Sledi dejanski pregled postopka in analiza sodbe, ki temelji na obrazložitvi Ustavnega sodišča, s poudarki na simbolnem pomenu Josipa Broza Tita kot vodje komunističnega režima. Pred zaključkom so predstavljena še ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki so v predmetni sodbi odločali, s poudarki, ki prikazujejo raznolikost med njimi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ustavno sodišče Republike Slovenije, "Titova cesta", Josip Broz Tito, človekovo dostojanstvo, simbolni pomen
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1645; Prenosov: 188
Celotno besedilo (787,37 KB) |
28. Svoboda izražanja - meje kazenskopravne intervencije v slovenski sodni praksi in sodni praksi ESČPAleksandra Samac, 2020 Opis: Svobodna demokracija temelji na ljudstvu in na njihovi svobodni volji, ki je ključna za sodelovanje v političnem procesu. Ta volja se kaže skozi pogovor, kritiko, izražanje misli, idej in mnenj posameznikov, ki skupaj tvorijo celotno demokratično družbo. To dejstvo nas vodi do svobode izražanja, ki varuje in daje posamezniku pravico, da se izraža. Pravica do svobode izražanja je ena izmed najpomembnejših in temeljnih človekovih pravic, saj je nujni pogoj za funkcioniranje drugih človekovih pravic in svoboščin. Svoboda izražanja je širok pojem, ki zajema svobodo izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska, oddajanja radia in televizije ter drugih oblik in načinov izražanja ter javnega obveščanja. Poleg Splošne deklaracije človekovih pravic varujejo to pravico tudi drugi mednarodni in ustavni dokumenti. Tako je pravica do svobode izražanja v Evropi varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo varuje s svojim 10. členom. Tudi večina svetovnih ustav varuje omenjeno pravico in tudi Ustava Republike Slovenije ni izjema, ki pravico do svobode izražanja varuje s svojim 39. členom. Primerjalno ustavno pravo to pravico šteje za eno izmed najplemenitejših človekovih pravic in je nepogrešljivi pogoj domala vsake druge oblike svobode. Svoboda izražanja je ena izmed tistih temeljnih pravic, katere pomen se zaveda tudi širša množica ljudi, večina laikov pa se ne zaveda, da v določenih situacijah, ki navidezno lahko morda delujejo nedolžno, lahko privede do kazenskopravne intervencije. Čeprav je svoboda izražanja temeljna človekova pravica, ki je dana vsakemu, tako zasebni kot tudi javni osebi, morajo obstajati meje pri samem uveljavljanju pravice. Če so te meje presežene, mora v tem primeru nastopiti kazensko pravo, ki je v vlogi %varuha te pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, človekove pravice, kazenskopravna intervencija, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1269; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,32 MB) |
29. Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstvaAlma Štulanović, 2020 Opis: Medicinska stroka cepljenje označuje kot ključen ukrep za izkoreninenje in omejevanje nalezljivih bolezni. Osrednje vprašanje magistrskega dela Obvezno cepljenje in ustavna pravica do zdravstvenega varstva je, ali je dopustno omejiti posameznikovo pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) na račun zagotavljanja zdravja skupnosti (kolektivna imunost). V iskanju odgovora sta presojana predloga sprememb zakonodaje iz leta 2018. Predlog spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je predvideval, da bi osebe, ki so odklonile obvezno cepljenje iz nemedicinskih razlogov, v primeru zdravstvenih zapletov zaradi nalezljivih bolezni obravnavali kot samoplačnike, drugi predlog, sprememba Zakona o nalezljivih boleznih, pa je določal omejitev vpisa necepljenih otrok v izobraževalne ustanove na podlagi cepilnega statusa. S testom sorazmernosti, ki ga je razvilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, je bilo ugotovljeno, da sta predloga neskladna tako z 51. členom Ustave Republike Slovenije kot s konceptom socialne države. Hipoteza, da je pravico iz 51. člena Ustave Republike Slovenije ustavno dopustno omejiti je bila potrjena, vendar je treba pri omejevanju delovati restriktivno in uporabiti test sorazmernosti, hkrati pa mora država izpolnjevati pozitivne obveznosti iz 51. člena Ustave Republike Slovenije. Magistrsko delo se osredotoča na pravne vidike cepljenja in odprta vprašanja, povezana s cepljenjem, obravnava kot pravna. Osrednje vprašanje magistrskega dela ni odločitev za ali proti cepljenju, temveč analiza, kako naj pravo in praksa pripomoreta pri oblikovanju zakonodaje, ki bo zagotovila ustrezno pravno varnost pacientu, če se odloči za cepljenje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obvezno cepljenje, Ustava Republike Slovenije, zdravstveno varstvo, kolektivna imunost, test sorazmernosti
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 2654; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,02 MB) |
30. Spodbude razvoja svobodnega podjetništva kot temeljnega načela gospodarske ureditveAmadeja Juvan, 2020 Opis: V magistrski nalogi je prikazano, kako pomembno za razvoj gospodarske rasti in inovativnosti v državi je spodbujanje svobodnega podjetništva. Podjetništvo prispeva k razlikam v gospodarski uspešnosti posameznih držav. Mala in srednje velika podjetja so najmočnejša gonilna sila gospodarstva, saj ta podjetja predstavljajo visok odstotek vseh podjetij. Svoboda podjetništva je ena temeljnih ustavnih pravic, opredeljena v 74. členu Ustave Republike Slovenije, zato je izjemnega pomena, da Republika Slovenija bodočim podjetnikom omogoči čim lažje ustanavljanje podjetij in spodbudi posameznike predvsem iz prikrajšanih skupin, da stopijo na pot podjetništva. V magistrski nalogi je opisano delovanje Agencije za javnopravne evidence in storitve, kjer se vodi poslovni register, ki je informatizirana baza podatkov, v kateri so zbrani vsi poslovni subjekti s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno dejavnost. S pomočjo zgodovinsko-kontemporalne metode je ugotovljeno, da je Republika Slovenija s poenostavitvijo postopkov pri registraciji poslovnih subjektov naredila velik napredek na tem področju. Z uporabo deskriptivne metode, s katero so predstavljene spodbude za razvoj svobodnega podjetništva, je dognano, da se Republika Slovenija premalo zavzema za izboljšanje poslovnega okolja med posameznimi ciljnimi skupinami, ki so v Sloveniji še vedno premalo zastopane v podjetniških dejavnostih, saj je vsem ljudem treba ponuditi enake možnosti za ustvarjanje trajnostnega poslovanja, ne glede na njihove družbene ali osebnostne značilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, registracija podjetja, Poslovni register Slovenije, e-VEM (SPOT), spodbude
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 1089; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,27 MB) |
