131. |
132. |
133. Vloga Banke Slovenije v Evrosistemu : magistrsko deloKarmen Ledinšek, 2010, magistrsko delo Ključne besede: EU, Slovenija, monetarna politika, centralne banke, Banka Slovenije, finančni instrumenti, mednarodno sodelovanje, statistika, kontrola Objavljeno v ReVIS: 03.10.2017; Ogledov: 4074; Prenosov: 148 Celotno besedilo (1,24 MB) |
134. |
135. |
136. |
137. Vpliv finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih : magistrsko deloJolanda Kamnikar, 2015, magistrsko delo Opis: Brezposelnost, s katero se soočamo v Sloveniji, je danes ena najbolj perečih težav ne le evropskih držav, temveč tudi v svetu. Za omilitev oziroma reševanje te problematike je zadolžena država. Eden od načinov reševanja teh težav je uvedba ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Problem našega raziskovanja je brezposelnost, predmet našega raziskovanja pa je vpliv ukrepov aktivne politike zaposlovanja, konkretno finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih z namenom ugotoviti, ali izvajanje teh ukrepov dejansko pripomore k zmanjševanju brezposelnosti. V prvem delu smo predstavili trg dela, opredelili pojem in vrste brezposelnosti, predstavili Zavod RS za zaposlovanje, njegovo vlogo, organiziranost in temeljne dejavnosti. V nadaljevanju smo se osredinili na načine objave prostih delovnih mest v javnem in zasebnem sektorju ter predstavili ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Bolj podrobno smo predstavili ukrepe, ki pomenijo finančne spodbude za delodajalce pri zaposlovanju novih delavcev. V samem raziskovalnem delu nas je zanimalo, ali se število potreb po delavcih v času objave javnih povabil, ki pomenijo finančne spodbode delodajalcem, dejansko poveča in kako velik je ta delež. Primerjali smo povečanje števila potreb po delavcih v Zasavju s povečanjem potreb po delavcih v celotni Sloveniji in ugotavljali, ali se s trajanjem gospodarske krize povečuje interes delodajalcev po zaposlitvi novih delavcev s finančnimi spodbudami. Ključne besede: brezposelnost, trg dela, politika zaposlovanja, potrebe po delavcih, finančne spodbude, zaposlovanje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 3757; Prenosov: 135 Celotno besedilo (1,56 MB) |
138. Evropska unija : soft power v mednarodni skupnostiMaruša Marinič, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU. Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno v ReVIS: 31.08.2017; Ogledov: 5987; Prenosov: 205 Celotno besedilo (1,74 MB) |
139. Davčna izvršba na nepremično premoženje : doktorska disertacijaMiroslav Plesničar, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: davki, davčni zavezanci, davčna politika, davčna načela, pravo, pravna pravila, davčni postopki, davčne službe, izvršbe, sodna praksa, načelo sorazmernosti, izvršilni postopki, nepremičnine, disertacije Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4982; Prenosov: 183 Celotno besedilo (2,61 MB) |
140. Primerjava Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve : dejavnika diplomacije mehke močiTatjana Piršič, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo na podlagi literature in virov predstavili teoretična izhodišča sodobne javne diplomacije in pojem mehke moči, ki deluje na privlačnosti. Glavni viri mehke moči so kultura, vrednote in zunanja politika. Pomemben dejavnik diplomacije mehke moči so tudi nedržavni akterji. Pet ustanov na področju protiminskega delovanja smo primerjali skozi prizmo think tankov. Podrobneje smo analizirali in primerjali dve ustanovi, in sicer ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, in GICHD - Mednarodni center za humanitarno razminiranje iz Ženeve, kot značilna dejavnika diplomacije mehke moči. Slovenska diplomacija je povezana z nastankom države Slovenije pred petindvajsetimi leti, ki velja za novo in malo državo. Pri načrtovanju in izvajanju zunanje politike je tako treba upoštevati specifične značilnosti in omejene materialne zmogljivosti. Zato lahko male države, med njimi je tudi Slovenija, pomanjkanje finančnih in kadrovskih virov nadomestijo z uporabo mehke moči. Strategija zunanje politike Republike Slovenije med ključnimi elementi zunanjepolitičnega delovanja navaja ITF, Ustanovo za krepitev človekove varnosti, ki deluje na področju pokonfliktne rehabilitacije. Skozi analizo in primerjavo Ustanove za krepitev človekove varnosti in Mednarodnega centra za humanitarno razminiranje iz Ženeve smo predstavili tiste elemente, ki obe ustanovi uvrščajo med značilna dejavnika mehke moči, vendar med njima obstajajo podobnosti in razlike. Obe ustanovi delujeta na področju humanitarnega razminiranja in človekove varnosti. ITF zbira in upravlja sredstva za organiziranje in financiranje protiminske dejavnosti, GICHD pa je svetovalna organizacija, ki je pomembna predvsem na področju normativne dejavnosti. V času svojega delovanja sta pridobili znanja in izkušnje, ki so lahko medsebojno uporabne za učinkovitejše delovanje obeh ustanov. Ključne besede: javna diplomacija, mehka moč, think thank, protiminsko delovanje, mednarodna politika, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3427; Prenosov: 135 Celotno besedilo (1,25 MB) |