Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Zgodovinski in geografski vidik razmejitve med Slovenci in Hrvati
Miran Zupanc, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Republika Slovenija, Republika Slovenija, meja, teritorij, razmejitve
Objavljeno: 05.10.2017; Ogledov: 2506; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (7,61 MB)

3.
Izvajanje suverenosti na morju v Republiki Sloveniji
Rok Tatalović, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, suverenost, oblast, teritorij, neodvisnost, Republika Slovenija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2599; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (718,03 KB)

4.
5.
6.
7.
Odzivi in argumentacija zoper odločitev arbitražnega sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Lucija Gubenšek, 2017

Opis: Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo. Arbitražni postopek za določitev kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haaguje potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju Piranskega zalivana skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki Murina severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem, sporni del vasi Brezovec ob Muri in tista ozemlja, kjer so se katastrske površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri Sekulićih ob Sotli, medtem ko so sporni zaselki ob reki Dragonji na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine. Sedaj,ko smo pridobili razsodbo,je Hrvaška ne želi spoštovati in implementirati, kot argument pa podaja, da je Slovenija s pogovorom med sodnikom in slovensko agentko kršila postopek arbitraže, zato se je Hrvaška odločila za enostranski odstop od arbitraže. Mnenje slovenskih politikov in pravnikov ter novinarjev je enotno, odločitev je korektna in jo bomo spoštovali in implementirali, tako mnenje imajo tudi druge države Evropske unije, pri tem pa tudi poudarjajo,da je arbitražna odločitev zavezujoča in dokončna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Piranski zaliv, meja
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2650; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Mednarodni in diplomatski odnosi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo na vojaškem in kulturnem področju
Aleksander Kocič, 2018

Opis: Magistrska naloga obravnava mednarodne in diplomatske odnose med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. Slovenijo nakaže kot fenomen pri uveljavljanju mednarodnih odnosov proti velikim silam, kot je to pri naši raziskavi Ruska federacija. Magistrska naloga obsega zgodovino mednarodnih odnosov in diplomacije skozi ključne mejnike ter njune značilnosti. Prav tako bomo opisali ključne mejnike v zgodovini nastanka obeh držav. Opisani bodo mednarodni diplomatski odnosi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo skozi zgodovino, odnosi med državama po letu 1991, po razpadu Sovjetske zveze in nastanka Ruske federacije in na drugi strani razpada Jugoslavije in nastanka Slovenije. Opisali bomo skupne imenovalce nastanka in ohranitev dobrih bilateralnih odnosov med državama, kakor nastalih razlik in pogledov na mednarodna obzorja ter izzivov sodobnih mednarodnih odnosov, s katerimi se državi srečujeta. Posebej smo raziskali mednarodno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije in raziskali odnose od osamosvojitve do danes. Pri tem smo izpostavili najbolj pomembne bilateralne sporazume in sodelovanja znotraj mednarodnih organizacij. V nadaljevanju smo obravnavali sodelovanje med ministrstvoma za obrambo Republike Slovenije in Ruske federacije, nadalje pa je obravnavano še vojaško sodelovanje med slovensko in rusko vojsko. Povzeli smo ključne bilateralne sporazume, sodelovanja, tako na vojaškem in v nadaljevanju tudi na kulturnem področju.Kot študijo primera smo vzeli Rusko kapelico, ki kakor nit združuje in ohranja prijateljske in dobre odnose z Rusko federacijo, kar je evidentno pri vsakoletnih obeležitvah v spomin tragično preminulim ruskim vojakom iz časa I. svetovne vojne. Ob Ruski kapelici se vsako leto srečuje ves diplomatski politični vrh, visoka cerkvena diplomacija, gospodarska diplomacija, kulturna diplomacija, ipd., prav tako potekajo tudi vojaška srečanja častne garde, sodeluje tudi Urad predsednika in tudi zanimanje ljudi za simbolni in dejanski pomen je iz leta v leto večje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, diplomacija, Republika Slovenija, Ruska federacija, slovensko ruski odnosi, vojaško sodelovanje, kulturno sodelovanje, Ruska kapelica
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2898; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

9.
10.
Od dvostranskega neuspešnega pogajanja k dogovoru o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško
Vito Šaruga, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko določitve meje med Slovenijo in Hrvaško z vidika zgodovinskih dejstev, mednarodnopravnih podlag in političnih odločitev. Po osamosvojitvi je med novonastalima državama skoraj dve desetletji potekal dialog glede rešitve spornih vprašanj v zvezi z razmejitvijo ozemlja oziroma določitvijo meje, kjer ta pred tem še ni bila določena. V času pogajanj na bilateralni ravni je kljub zavezi, da bosta državi spoštovali stanje na dan 25. 6. 1991 in reševali spore na miren način ter se pri tem izogibali incidentom,prihajalo do incidentov v Piranskem zalivu, na spornih ozemljih pri Hotizi in ozemljih ob reki Dragonji. Ker kljub izhodiščem Badinterjeve komisije, asistenci uglednih mednarodnih pravnih strokovnjakov, prizadevanju diplomacij in vlad obeh držav ter jasno izraženimpričakovanjemoziroma zahtevammednarodne skupnosti in evropskih institucij na bilateralni ravni ni bilo mogoče doseči sporazumnega dogovora glede ključnih spornih območij na kopnem in določitve meje na morju,sta se državi na podlagi določb Ustanovne listine Združenih narodov, Deklaracije o načelih mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in Helsinške sklepne listine sporazumeli za mednarodno arbitražo. Temeljni namen arbitražnega sporazuma je vzpostavitev učinkovitega mehanizma za mirno rešitev mejnega spora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, Stalno arbitražno sodišče, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2483; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh