Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 19 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Pojav spletnega stripa in objavljanje na družabna omrežja
Petra Fon, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomske naloge, ilustracije, spletni stripi, tiskani stripi, socialna omrežja, distribucija
Objavljeno: 17.07.2020; Ogledov: 1426; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

12.
Vloga uporabe spletnih socialnih omrežij v tržnem komuniciranju s potrošniki
Niko Plavčak, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družabna omrežja, tržno komuniciranje, spletna socialna omrežja, podjetja, splet
Objavljeno: 12.12.2020; Ogledov: 1647; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (382,42 KB)

13.
Vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenih
Maja Arhanić, 2021

Opis: Socialna ali družbena omrežja so aplikacije, spletne storitve, platforme ali spletne strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo skupne interese in/ali aktivnosti. Socialna omrežja so spremenila način delovanja poslovnega okolja. Podjetja so s pomočjo socialnih omrežij sposobna dostopati do virov, ki jim sicer niso bili na voljo. Socialna omrežja v podjetništvu imajo vpliv na marketing, na konkurenco med podjetji, na komunikacijo med podjetjem in strankami ter vpliv na pregled nad poslovanjem podjetij in prodajo. Znano je, da lahko podjetja, ki znajo uporabljati socialna omrežja in vlagajo v svoje vire, hitreje rastejo in s tem oblikujejo poslovno strategijo na konkurenčnih trgih. To se v glavnem obravnava kot odgovornost poslovodstva, rezultati pa niso odvisni le od sposobnosti vodstva, ampak tudi od zaposlenih. Eden najpomembnejših dejavnikov uspešnosti zaposlenih je doseganje ciljev. Uspešni zaposleni, ki izpolnjujejo roke, ustvarjajo prodajo, gradijo blagovno znamko in so učinkoviti. V diplomskem delu smo raziskali vpliv uporabe socialnih omrežij med delovnim časom na učinkovitost zaposlenih in posledično na delovno uspešnost. Proučili smo različne raziskave in pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnil naključni vzorec anketirancev. Rezultate smo združili v smiselne sklope, s katerimi smo preverjali zastavljene hipoteze o vplivu uporabe socialnih omrežij na učinkovitost zaposlenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: SOCIALNA OMREŽJA, DELOVNI ČAS, UČINKOVITOST, DELOVNA USPEŠNOST, ZAPOSLENI, ..
Objavljeno: 05.03.2021; Ogledov: 1319; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

14.
Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnike
Jasmina Kolander, 2012

Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču, danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr.. Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1321; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

15.
Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladih
Tjaša Peršič, 2015

Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo, da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo dodatno obogatili. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe, lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano literaturo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1359; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

16.
Vpliv socialnih omrežij na politični diskurz
Tine Lovišček, 2018

Opis: Jezik je glavno komunikacijsko sredstvo. Je nosilec sporočil in oblikovalec le-teh. Kot tak je bistvo diplomacije in pravzaprav vsega komuniciranja, ne glede na nivo diskurza. Z napredkom tehnologije je visok nivo diskurza prešel iz nečesa, do česar imajo dostop le redki in najbolj izobraženi, do nečesa, do česar ima dostop vsak z internetnim dostopom. Širjenje dostopa do takšnega diskurza zagotovo ima neke posledice. V diplomski nalogi se posvečam problematiki kakovosti političnega diskurza na internetu, še posebej preko socialnih omrežij (Facebook, Twitter, Reddit, YouTube), kjer so uporabniki vedno do neke mere podvrženi anonimnosti. V teoretičnem delu se posvetim razlaganju osnovnih pojmov in temu, kaj določena socialna omrežja sploh so, kako delujejo, itd. Med osnovnimi pojmi velja še posebej omeniti anonimnost, ki je vedno zelo deljiva tema, ko govorimo o internetu in svobodi govora. Posebno se posvetim Lacanovi teoriji štirih diskurzov, saj na njeni podlagi nato v empiričnem delu analiziram izbrane primere diskurza na socialnih omrežjih, sam začetek teoretičnega dela pa je namenjen pregledu od začetkov interneta do njegovega trenutnega stanja in dostopnosti. Empirični del je sestavljen iz primerov, vzetih iz omenjenih socialnih omrežij, ter analiz intervjujev. S pomočjo obeh delov analiziram vpliv, ki ga imajo socialna omrežja na kakovost političnega diskurza.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politični diskurz, socialna omrežja, anonimnost, kvaliteta diskurza, anonimnost, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 808; Prenosov: 0

17.
Vpliv spletnih socialnih omrežij na medosebne odnose med mladimi
Tjaša Peršič, 2012

Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne odnose v resničnem svetu. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od tega, kako jih posameznik uporablja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 2630; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (765,00 KB)

18.
Uporaba socialnega omrežja TikTok za namen trženja v izbranih podjetjih
Žan Ulaga, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalno trženje, socialna omrežja, TikTok, podjetja, trženje
Objavljeno: 24.10.2022; Ogledov: 439; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

19.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh