1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Širitev terorizma in poostritev nadzora na schengenskem območjuKaja Bitežnik, 2018 Opis: Terorizem se ni rodil pred stoletji ali tisočletji, terorizem smo rodili ljudje. Prav zato lahko rečemo, da je star toliko kot človeštvo in raste ter se razvija skupaj z nami. Beseda terorizem ali terorist prebudi v nas strah in skrb po obvarovanju ter zaščiti svojih bližnjih, pred očmi se nam prikažejo slike, s katerimi nas vsakodnevno preplavljajo mediji. Teroristični napadi, ki so postali že stalnica, so zajeli tudi Evropo. Države članice EU so uvidele, da morajo pri problematiki nezakonitega priseljevanja in vedno večji ogroženosti s strani terorističnih napadov v Evropi stopiti skupaj. Podpisanih je bilo več pogodb v povezavi s tem, najpomembnejša pa je Pogodba o schengenskem območju. Države pogodbenice se dandanes soočajo s problematiko glede poostritve nadzora na zunanjih schengenskih mejah, saj se k nam priseljuje vedno več migrantov, hkrati pa tudi povečuje stopnja nevarnosti za napade, predvsem teroristične. Ali je to dvoje povezano, lahko le ugibamo, vsekakor pa si želimo živeti čim mirneje in varneje. V nadaljevanju želim podrobneje predstaviti terorizem in kar je z njim povezano, ter kakšne ukrepe je glede tega in glede varnosti svojih državljanov sprejela Evropa. Analizirala bom razvoj terorizma in predstavila najpomembnejše pogodbe, ki so pripeljale do podpisa schengenske pogodbe. Diplomsko delo in tema sta namenjena vsem, ki jih zanima izbrana tematika ter ostalim, ki si želijo izvedeti več o razvoju in širitvi terorizma predvsem na naše ozemlje, ozemlje Evrope.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terorizem, državne meje, schengen, varnost, diplomska dela
Objavljeno: 23.01.2019; Ogledov: 2530; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (528,59 KB) |
9. Begunski val leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951Urška Kališnik, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava problem begunskega vala leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti. V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki sicer pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Slovenija kot tudi EU stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce mednarodne zaščite hiter, pravičen in pošten. V magistrskem delu smo analizirali migracijsko in azilno politiko na ravni EU in probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v EU in Sloveniji. Razdeljeno je na več poglavij. V prvem delu predstavljamo obravnavno tematiko ter problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Nadaljujemo z namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskovanj ter metodami raziskovanja. V drugem delu, v teoretičnih izhodiščih, predstavljamo osnovne pojme, kot so: begunec, azil, prosilec za azil, tujec, varna tretja država, izvorna država … V tretjem sklopu smo na kratko opredelili pojem migracij, vrste in vzroke. Četrti in peti sklop sta namenjena opisu pravnih temeljev mednarodnega prava za zaščito azilantov/beguncev. V šestem in sedmem sklopu smo analizirali in ocenili primernost ukrepov aktivne azilne/begunske politike v Republiki Sloveniji na podlagi vključevanja azilantov/beguncev. V zaključku smo predstavili dosežene rezultate in cilje magistrskega dela, preverili hipoteze in predstavili prispevek rezultatov raziskave k stroki ter uporabnost rezultatov raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: begunec, Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti, Schengen, skupna evropska azilna politika, varnostne grožnje
Objavljeno: 28.06.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 94
Celotno besedilo (595,29 KB) |
