Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 274
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Covid-19 pandemija kot dejavnik namere uporabe internetnih volitev v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija
Edvard Kozel, 2025, doktorska disertacija

Opis: Pričujoča digitalna revolucija nedvomno spreminja način življenja in dela v sodobni družbi. Pandemija covida-19 je korenito spremenila način opravljanja vsakodnevnih nalog in tako pospešila prehod v digitalno dobo. Postopki uveljavljanja demokratičnih pravic, zlasti volitev, so bili v času pandemije prilagojeni tako, da niso ogrožali zdravja volivcev, a so kljub temu zagotavljali izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Posledično je ponovno oživela globalna razprava med skeptiki in zagovorniki internetnega glasovanja (i-volitev). Ugotovitve glede sprejetosti i-volitev in dejavnikov, ki na to vplivajo, ostajajo še vedno nejasne ali mešane, zato je treba to tematiko obravnavati tako z vidika sedanjosti kot tudi prihodnosti. Študije volitev, izvedenih med pandemijo, so k celotni razpravi prispevale bore malo, čeprav so digitalne tehnologije na številnih področjih odigrale ključno vlogo pri premoščanju težav zaradi covida-19. Doktorska disertacija predstavlja empirično študijo vplivov dejavnikov zaupanja v državo in njen volilni sistem, zaupanja v tehnologijo, volilnih navad državljanov in vpliva covida-19 na namero uporabe i-volitev. Mnenja 633 polnoletnih državljanov Slovenije so bila pridobljena z uporabo ankete v začetku leta 2022, ko so bili volivci še vedno obremenjeni z razmerami pandemije. Hkrati so vedeli, da bodo morali na volišče (najmanj) štirikrat, če so se nameravali udeležiti vseh glasovanj v tem letu. Pridobljeni anketni podatki so bili analizirani z uporabo namenskih statističnih metod. Z uporabo metode modeliranja strukturnih enačb je bil postavljen model sprejemanja tehnologije i-volitev. Študija prinaša pomembna spoznanja, kot so: (1) zaupanje v volilni ekosistem tako s tehničnega kot institucionalnega vidika pomembno vpliva na namero volivcev, da uporabijo i-volitve; (2) strah pred covidom-19 ne prepriča ljudi, da bi uporabili i-volitve namesto klasičnega načina glasovanja; (3) obstoječe volilne navade nimajo značilnega vpliva na namero uporabe i-volitev. Rezultati prispevajo k raziskavam o učinkih pandemije pri odnosu družbe do demokratičnih procesov, zlasti pri sprejetosti i-volitev. Hkrati pošiljajo pomembno sporočilo raziskovalcem, strokovnjakom in političnim odločevalcem s pozivom o uvajanju orodij e-demokracije in e-participacije na vseh ravneh z namenom vzpostavljanja zaupanja v digitalne tehnologije. Le na ta način je namreč v prihodnosti možno pričakovati sprejetost i-volitev s strani volivcev.
Ključne besede: i-volitve, zaupanje, e-demokracija, covid-19, volitve, digitalne tehnologije, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 169; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

2.
How do we ensure a clean and healthy environment in Slovenia?
Jernej Letnar Černič, 2023, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: varovanje okolja, poplave, pravni predpisi, Slovenija, uvodniki
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 223; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (42,19 KB)

3.
PALIATIVNA OSKRBA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI
Gregor Tomažič, 2025, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja celosten in sistematičen pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov s hudimi ter napredovalimi boleznimi – hkrati pa nudi tudi podporo njihovim družinam in bližnjim. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, je cilj paliativne oskrbe omiliti trpljenje s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in duhovnimi intervencijami. Kljub temu, da se področje razvija, se v slovenskem prostoru soočamo z velikimi izzivi. Težave v Sloveniji se znotraj tega področja pojavljajo predvsem skozi pomanjkanje ustrezne izobrazbe strokovnjakov, dostopnost storitev in pa razumevanje potreb pacientov in njihovih družin zaradi slabe komunikacije. Če gledamo Slovenijo v merilu primerjave z drugimi državami EU, obstajajo tako prednosti kot zaostanki. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature proučiti paliativno oskrbo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije ter izpostaviti tako izzive kot priložnosti, ki jih imamo. Metodologija: Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega pregleda literature, jih analizirali, smiselno sintetizirali in povezali v poglavja. Uporabili smo tako domačo kot tujo literaturo, ki je usmerjena v paliativno oskrbo na Slovenskem ter v državah EU. Podatke smo pridobili s pomočjo virtualnih baz podatkov, in sicer PubMed, Cochrane, COBISS, DKUM in Google Učenjak, pri čemer smo vzpostavili temeljne vključitvene kriterije: leto objave literature med 2009 in 2023; dostopnost literature v angleškem ali slovenskem jeziku; literatura mora biti dostopna v celoti in recenzirana. Pri iskanju literature smo uporabili ključne iskalne besedne zveze v različnih kombinacijah, in sicer v slovenskem jeziku: »paliativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Slovenija«, »Evropa« ter v angleškem jeziku; »palliative care«, »nursing«, »Slovenia«, »Europe«). V virtualnih bazah podatkov smo ključne besede v istem vrstnem redu vpisovali v iskalnik ter jih povezali z »AND« in »OR«. Rezultati: Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov in literature je rezultiralo v 1186 zadetkih ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste zadetke, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 12 zadetkov in jih vključili v razpravo. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru na področju paliativne oskrbe ključnega pomena učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so zdravniki različnih specialističnih usmeritev, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci. Ti delujejo v okviru interdisciplinarnega zdravstvenega tima, kar zahteva dobro koordinacijo, da se zagotovi kontinuiteta obravnave in kakovostna izvedba storitev. Čeprav Slovenija na tem področju zaostaja za nekaterimi naprednejšimi evropskimi modeli, kjer je paliativna oskrba bolje integrirana in lažje dostopna, so vidni pozitivni premiki. V naprednejših sistemih je poudarek na tesnejšem sodelovanju med različnimi poklici ter na vzpostavitvi strukturirane sistemske podpore, kar omogoča večjo učinkovitost obravnave pacientov. Kljub temu ima Slovenija tudi svoje prednosti. Med njimi izstopata vse večja ozaveščenost javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter naraščajoče število usposobljenih strokovnjakov na tem področju. Te pozitivne trende je mogoče nadgraditi z reševanjem ključnih izzivov, kot so izboljšanje dostopnosti virov, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter boljša integracija paliativne oskrbe v zdravstveni sistem. Sistemski razvoj in trajnostna podpora bosta omogočila odpravo obstoječih slabosti ter vzpostavitev bolj kakovostnega in dostopnega sistema paliativne oskrbe v Sloveniji. Razprava: Teorija paliativne oskrbe poudarja ključni pomen prilagajanja strategij oskrbe individualnim potrebam pacientov. Ta pristop omogoča aktivno vključevanje pacientov v proces oskrbe, kar krepi njihovo avtonomijo in prispeva k boljši kakovosti življenja. Kljub napredkom se Slovenija na tem področju še vedno sooča z izzivi, kot sta pomanjkanje izobraženega zdravstvenega osebja, kar omejuje strokovno izvedbo paliativne oskrbe, in neenaka dostopnost storitev, ki je posledica pomanjkanja enotne sistemske podpore in geografske razpršenosti virov. Te pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost paliativne oskrbe v primerjavi z evropskim povprečjem, ki ga Slovenija želi preseči, obenem pa primeri dobrih praks iz drugih držav EU ponujajo številne priložnosti za izboljšave. Med ključnimi koraki so vlaganje v dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra, povečanje dostopnosti storitev na nacionalni ravni in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu paliativne oskrbe. Uresničitev teh izboljšav bi lahko temeljno vplivala na kakovost življenja pacientov, zadovoljila njihove potrebe in hkrati prispevala k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe na ravni celotne družbe.
Ključne besede: Paliativna oskrba, zdravstvena nega, Slovenija, Evropa
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
5.
Motoristične poti v Sloveniji kot turistični produkt : diplomska naloga
Kaja Lipičnik, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: turizem, motoristične poti, prelazi, Slovenija, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2024; Ogledov: 397; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
7.
8.
Pravna narava evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v Sloveniji : magistrsko delo
Lea Čejvanovič, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika pravne narave evropskega zelenega dogovora in njegovega uresničevanja v Sloveniji. Magistrsko delo predstavlja podnebne spremembe skozi zgodovino ter kako se je mednarodno začelo pravno varovati okolje. Predstavljen je tudi zgodovinski razvoj mednarodnega varstva okolja. Magistrsko delo obravnava varstvo okolja v Evropski uniji, predstavlja evropsko okoljsko politiko, njeno pravno podlago, načela, nastanek in razvoj. Analiziran je evropski zeleni dogovor, in sicer njegova pravna ureditev v okviru EU, vse glavne direktive in uredbe, ki so nastale v povezavi z evropskim zelenim dogovorom, ter v okviru tega predstavljena nova evropska podnebna pravila. Predstavljena je tudi Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter zakonodaja za obnovo narave. Predstavljen je sveženj "Pripravljeni na 55", pravno varstvo evropskega zelenega dogovora in njegovo uresničevanje v praksi, izzivi in problemi, s katerimi se srečujemo v praksi, ter kako uspešno ali neuspešno Evropska unija sledi tem postavljenim ciljem. Raziskana je slovenska nacionalna zakonodaja s področja varstva okolja ter Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije. Predstavljena je tudi prihodnost evropskega zelenega dogovora in možne rešitve pred podnebnimi spremembami ter kako se države po vsem svetu globalno najbolje soočajo s podnebnimi spremembami.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, pravo varstvo okolja, podnebne spremembe, Slovenija, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 536; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
10.
KREATIVNOST IN INOVACIJE V GVERILSKEM MARKETINGU: KLJUČ DO USPEHA V SODOBNEM POSLOVNEM OKOLJU
Domen Andrejc, 2024, ni določena

Opis: V diplomskem delu raziskujemo vpliv kreativnosti in inovacij v gverilskem marketingu na prepoznavnost in dojemanje blagovnih znamk ter zvestobo potrošnikov v Sloveniji. Skozi analizo intervjujev smo ugotovili, da nenavadni in presenetljivi marketinški pristopi, ki zahtevajo manjše proračune, močno pritegnejo pozornost in povečajo zapomnljivost blagovnih znamk. Inovativne metode, kot so virtualna resničnost in umetniške instalacije, pozitivno vplivajo na percepcijo blagovnih znamk ter spodbujajo zvestobo. Ugotovitve raziskave ponujajo dragocene vpoglede podjetjem, ki želijo izboljšati svojo prepoznavnost in odnose s potrošniki.
Ključne besede: gverilski marketing, marketing, Slovenija, inovativnost, kreativnost, dojemanje potrošnikov, zvestoba potrošnikov.
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 627; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh