Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025. Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu. Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja, potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Ključne besede: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 30; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Ključne besede: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 71; Prenosov: 0
Celotno besedilo (974,83 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva je večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami, ki se vključujejo v oskrbo varovancev. Osredotočena je namreč predvsem na zagotavljanje ustrezne kakovosti zdravstvene nege najranljivejših varovancev, česar zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotoviti. Namen diplomskega dela je bil raziskati stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v socialno varstvenih zavodih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja teoretičnih podatkov in kvantitativno raziskovanje z anketnim vprašalnikom. Vključenih je bilo 65 anketirancev, ki so zaposleni v enem izmed socialno varstvenih domov v Sloveniji. Podatke smo statistično obdelali z osnovno opisno statistiko s pomočjo programskega orodja Microsoft Excel in jih grafično ponazorili z ustrezno interpretacijo v programskem orodju Microsoft Word. Rezultati in razprava: Doživljanje in zaznavanje prisotnega stresa med anketiranci sta ocenjena s srednjo do visoko stopnjo. Glavni dejavniki, ki jih anketirani izpostavljajo, obsegajo premalo zaposlenih, razporede dela in obseg dela za izvedbo. Zaključek: V prihodnje bi bilo v zdravstvenih ustanovah treba zagotoviti strategije za obvladovanje stresnih dogodkov. Prav tako bi bilo treba kontinuirano spremljati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu in vključiti aktivnosti za odpravo dejavnikov stresa.
Ključne besede: stres, obremenjenost, zdravstvena nega, socialno varstveni zavod
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 68; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 65; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 111; Prenosov: 4
Celotno besedilo (3,19 MB)