Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Skupna okoljska politika Evropske unije
Tajda Koncut, 2011

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (994,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh