1. |
2. |
3. Vpliv telesne aktivnosti in fizioterapevtskih postopkov na kakovost življenja pri bolnikih s sindromom fibromialgija : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŠpela Rituper, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom fibromialgije je kronični bolečinski sindrom. Bolnikom povzroča razpršeno mišično-skeletno bolečino na različnih mestih telesa. Povezana je z zmanjšano telesno funkcijo in povečano občutljivost za bolečino. Z obvladovanjem le-te se ukvarjajo tudi fizioterapevti. Namen naloge je bil preučiti vpliv telesne aktivnosti in fizioterapevtskih postopkov na kakovost življenja ter zmanjšanje bolečine pri bolnikih s sindromom fibromialgije. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 53 bolnikov s sindromom fibromialgije v Sloveniji. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da je 71,7 % anketiranih telesno aktivnih, med njimi največ 3-4 krat tedensko (2,1 %) in da njihova telesna aktivnost traja največkrat (55,3 %) 15 minut. Kot omejitev za vadbo anketirani največkrat omenjajo utrujenost (41,5 %) in prisotnost bolečine (39,6 %). Anketirani največkrat obiskujejo aerobno vadbo (55,3 %). Večina anketiranih (65,8 %) po telesni vadbi navaja boljše počutje, saj so simptomi največkrat manj intenzivni (73,9 %). Med najbolj boleče točke največkrat uvrščajo bolečino v vratnem delu hrbtenice (62,3 %) in v roki (60,4 %). Večina anketiranih (79,2 %) je zaradi sindroma fibromialgije že obiskovalo fizioterapijo. Največ izkušenj imajo s transkutano električno živčno stimulacijo (73,8 %) in ultrazvočno terapijo (69,0 %). Fizioterapija je največkrat ugodno vplivala na simptome sindroma fibromialgije. Razprava: Bolniki s sindromom fibromialgije ocenjujejo, da fizioterapevtski postopki zmanjšujejo občutenje njihove bolečine in vplivajo na izboljšanje njihovega splošnega počutja, kar vodi v izboljšanje kakovosti življenja. Pozitiven vpliv fizioterapevtskih postopkov bolnikov s fibromialgijo, daje fizioterapevtski stroki poseben pomen.
Ključne besede: sindrom fibromialgije, simptomi fibromialgije, zdravljenje sindroma fibromialgija, telesna aktivnost, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 16.07.2026; Ogledov: 359; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,24 MB) |
4. Testiranje socioekološko modela tjelesne aktivnosti predškolske djeceVesna Brumnić, 2026, doktorska disertacija Opis: Uvod: Tjelesna aktivnost (TA) je važna stavka za pravilan rast i razvoj djece. Na razinu tjelesne aktivnosti utječu različiti individualni, socijalni i okolišni čimbenici (socioekološki sustav). Cilj ovog rada je utvrditi prediktore TA predškolske djece kroz socioekološki model.
Metode: Istraživanje je provedeno tijekom 2022. i 2023. godine. U istraživanju je sudjelovalo 166 dijada (djeca predškolske dobi stara 5 i 6 godina/roditelji) koji žive na području istočne Hrvatske. Roditelji su ispunili upitnike te dali podate za sebe i djecu. Djeca su 5 dana nosila akcelerometar. Za analizu sirovih podataka je korišten istraživački softver GGIR. Dobiveni podatci obrađeni su pomoću programa IBM SPSS 21.0.
Rezultati: Većina predškolske djece (81,3%) istočne Slavonije (istočna Hrvatska) je akumulirala preporučenu količinu i intenzitet TA. Prosječna TA umjerenog do visokog intenziteta je iznosila 93,72 min/d. Prosječan broj koraka je bio 13996 koraka/d. Prosječno sedentarno vrijeme je bilo 470,57 min/d, dok je prosječno vrijeme koje su djeca provodila pred ekranima iznosilo 105,60 min/d.
Spol djece najbolje objašnjava intenzitet i količinu TA (dječaci su aktivniji), a vrijeme pred ekranima je statistički značajni prediktor za količinu sedentarnog ponašanja djece, prvenstveno djevojčica jer je veća količina primjene ekrana smanjila njihovu količinu TA. Radno opterećenje roditelja je statistički značajni prediktor količine TA djece. Djeca, prvenstveno dječaci, čiji očevi obavljaju teži fizičkog posao, su akumulirali dnevno veći broj koraka. Na veću akumulaciju broja koraka djevojčica je statistički značajno utjecalo manje fizičko opterećenje majki na poslu. Statistički značajno manje prepreka od strane roditelja, te manja učestalost, ali veća pristupačnost aktivne igre unutar doma su predvidjele veću količinu TA dječaka. Dječaci kojima je statistički značajno češće bila omogućena aktivna igra u kući su pokazali u prosjeku i veći intenzitet TA. Statistički značajno manje poteškoća na koje su roditelji nailazili za obavljanje TA je predvidjelo veću količinu TA djevojčica.
Rasprava: Većina djece zadovoljava preporuke za TA, pri čemu su prisutne spolne razlike. Budući da se razina aktivnosti smanjuje s dobi, nužno je poduzeti mjere za njezino očuvanje. Tjelesno neaktivnu djecu je potrebno potaknuti na aktivniji stil života. I aktivna djeca mogu imati dulja razdoblja sjedilačkog ponašanja. Insuficijentna tjelesna aktivnost dugoročno negativno utječe na motoričke vještine i zdravlje. Preporučuju se česti prekidi dugotrajne tjelesne neaktivnosti uvođenjem kratkih aktivnih pauza. Roditelji, odgojitelji i zajednica igraju ključnu ulogu u poticanju djece na svakodnevno kretanje. Osnaživanje roditelja vezano za podržavanje zdravog i aktivnog načina života djece, uspostavljanje granica o korištenju ekrana, stvaranje sigurnih i stimulativnih okruženja za igru te poticanje slobodne i nestrukturirane dječje igre u kućnom i vanjskom okruženju može dodatno povećati razinu TA.
Zaključak: Kako bi se oblikovale učinkovite intervencije i javnozdravstvene politike, nužna su daljnja objektivna istraživanja tjelesne aktivnosti i sedentarnog ponašanja djece i mladih na nacionalnoj razini. Neophodno je osigurati okruženje prilagođeno dječjim individualnim interesima i preferencijama koje potiče djecu na igru i kretanje.
Ključne besede: djeca predškolske dobi, tjelesna aktivnost, sedentarno ponašanje, socioekološki model
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2026; Ogledov: 356; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,45 MB) |
5. Organizacijsko komuniciranje kot dejavnik promocije zdrave prehrane in telesne aktivnosti med mladostnikiSabina Ristić, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo organizacijskega komuniciranja pri spodbujanju zdrave prehrane in telesne aktivnosti med mladostniki. Izhaja iz problema naraščajočih nezdravih življenjskih navad v tem starostnem obdobju, ki se odražajo v neustrezni prehrani in zmanjšani telesni aktivnosti. Mladostništvo je ključno razvojno obdobje, v katerem se oblikujejo življenjski vzorci, zato imajo preventivne in promocijske aktivnosti pomemben dolgoročen vpliv na zdravje posameznika.
V ospredju raziskave je vloga organizacij, kot so šole, športna društva in zdravstvene institucije, ki z različnimi komunikacijskimi strategijami vplivajo na vedenje mladostnikov. Organizacijsko komuniciranje je predstavljeno kot pomemben dejavnik, ki oblikuje stališča, motivacijo in sprejemanje zdravstvenih sporočil.
Namen naloge je analizirati vpliv organizacijskega komuniciranja na odnos mladostnikov do zdravega življenjskega sloga ter ugotoviti učinkovitost različnih komunikacijskih kanalov in pristopov. Raziskava temelji na kvantitativni metodi (vprašalnik) in vključuje analizo zaznav mladostnikov ter povezav med kakovostjo komuniciranja in njihovimi navadami.
Naloga prav tako vključuje raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki preučujejo vpliv komunikacije na prehranske in gibalne navade, zaupanje v različne komunikacijske kanale ter vlogo vključevanja mladostnikov v komunikacijske aktivnosti organizacij. Rezultati naj bi prispevali k boljšemu razumevanju in izboljšanju komunikacijskih strategij za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med mladimi.
Ključne besede: organizacijsko komuniciranje, promocija zdravja, zdrava prehrana, telesna aktivnost, mladostnik
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2026; Ogledov: 330; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,79 MB) |
6. Streamlining the development of wireless embedded systems using continuous integration : doctoral dissertationMatevž Vučnik, 2020, doktorska disertacija Ključne besede: vgrajene testne infrastrukture, dimenzioniranje, zmogljivost, dimenzioniranje zmogljhivosti, aktivnost razvijalcev, modeliranje, brezžične tehnologije, brezžična omrežja
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2026; Ogledov: 418; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,99 MB) |
7. Vloga socialnega gerontologa pri ozaveščanju o pomenu gibanja starejših : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLeunora Zogaj, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje vlogo socialnega gerontologa pri spodbujanju telesne aktivnosti med starejšimi odraslimi. Staranje je naravni proces, ki vključuje različne biološke, psihološke in socialne spremembe, pri čemer je telesna aktivnost ena od ključnih dejavnosti za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja starejših odraslih. Z namenom raziskati vlogo socialnega gerontologa pri spodbujanju gibanja v socialno varstvenem zavodu nas je zanimalo katere so najbolj izpostavljene značilnosti vloge socialnega gerontologa pri ozaveščanju o pomenu gibanja stanovalcev v domu starejših odraslih ter katere pristope in tehnike lahko uporabi socialni gerontolog za motiviranje. Empirični del raziskave je temeljil na 30-dnevnem opazovanju dela socialne gerontologinje v socialno varstvenem zavodu. Rezultati so pokazali, da socialni gerontolog igra osrednjo vlogo pri motiviranju starejših odraslih k telesni aktivnosti prek uporabe pozitivne komunikacije, prilagajanja vadbenih programov posameznikom in organizacije različnih skupinskih dejavnosti. Pomembna ugotovitev je tudi, da prilagajanje aktivnosti zdravstvenem stanju posameznikov bistveno prispeva k večji vključenosti stanovalcev. Socialna gerontologinja je uporabljala individualizirane pristope, prilagajala gibanje fizičnim zmožnostim in spodbujala socialne interakcije med stanovalci, kar je pozitivno vplivalo na njihovo splošno počutje in zadovoljstvo.
Ključne besede: zdravje, gibanje, aktivnost, gerontologija, socialna gerontologija
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 384; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,07 MB) |
8. Vpliv dela in delovnih pogojev na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negiAna Livojević, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Zaposleni v zdravstveni negi so bili pri svojem delu izpostavljeni številnim fizičnim, psihičnim in čustvenim obremenitvam, ki so lahko vplivale na njihovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Med pomembnejše dejavnike so sodili stres na delovnem mestu, izmensko in nočno delo, fizična ter čustvena izčrpanost ter oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Spolna aktivnost in spolno zadovoljstvo sta predstavljala pomemben del posameznikovega zdravja in kakovosti življenja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost dela in delovnih pogojev s spolno aktivnostjo zaposlenih v zdravstveni negi.
Metode: Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del je bil izveden s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V raziskavi sta sodelovala 202 zaposlena v zdravstveni negi na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kvalitativni del raziskave je bil izveden s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji. Kvantitativni podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics 26.0, kvalitativni podatki pa s pomočjo tematske analize.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v zdravstveni negi kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na spolno aktivnost, prepoznali fizično, duševno in čustveno izčrpanost, stres, dolge delovnike, nočno oziroma izmensko delo, pomanjkanje energije po delu ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Več kot dve tretjini anketirancev sta ocenili, da je težko usklajevanje dela in zasebnega življenja vplivalo na njihovo spolnost. Statistično značilne razlike so se pokazale pri nekaterih dejavnikih glede na spol, pri čemer so ženske izraziteje zaznavale vpliv delovnih obremenitev na spolno aktivnost. Kvalitativni rezultati so pokazali, da se je vpliv dela na spolno življenje najpogosteje izražal skozi utrujenost, stres, zmanjšanje spolne želje, slabše razpoloženje ter pomanjkanje časa za partnerski odnos.
Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da so delo in delovni pogoji pomembno vplivali na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem prek izčrpanosti, psihične obremenjenosti in oteženega usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Čeprav vse statistične povezave niso bile potrjene, so intervjuji pokazali, da so zaposleni vpliv dela na spolno aktivnost doživljali kot pomemben del svojega vsakdana. Rezultati so opozorili na pomen zagotavljanja podpornega delovnega okolja, preprečevanja izgorelosti in uvajanja ukrepov za zmanjševanje stresa ter izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Ključne besede: zdravstvena nega, delovni pogoji, stres, spolna aktivnost, spolno zadovoljstvo, izčrpanost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2026; Ogledov: 447; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,27 MB) |
9. Vpliv gibalne aktivnosti na telesno držo otrokKatja Strašek, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje vpliv telesne aktivnosti na telesno držo otrok, pri čemer se osredotoča na pomen rednega gibanja za razvoj mišične moči, stabilnosti trupa in preprečevanje posturalnih nepravilnosti. Zaradi sedečega življenjskega sloga, dolgotrajnega sedenja in zmanjšane telesne aktivnosti se pri otrocih vse pogosteje pojavljajo motnje telesne drže, kar lahko že v zgodnjem obdobju povzroči mišično-skeletne težave. Namen raziskave je bil na podlagi pregleda literature ugotoviti, kako različne oblike gibalne dejavnosti vplivajo na telesno držo otrok in katere vrste vadbe so pri tem najučinkovitejše. Analizirane so bile študije, ki so obravnavale različne vrste vadbe, vključno z vajami za moč, stabilizacijo trupa, izboljšanje gibljivosti, ravnotežja in koordinacije. Sistematični pregled literature je bil opravljen z iskanjem v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, ScienceDirect, Google Scholar in COBISS, pri čemer so bili v analizo vključeni članki, objavljeni med letoma 1985 in 2025, ki so izpolnjevali vnaprej določena vključitvena in izključitvena merila. Pregledane raziskave so zajemale različne starostne skupine otrok in gibalne programe z različno pogostostjo, trajanjem in intenzivnostjo. Rezultati so pokazali, da redna in strukturirana telesna aktivnost pozitivno vpliva na telesno držo otrok, saj izboljšuje stabilnost trupa, povečuje mišično moč in zmanjšuje pojavnost posturalnih odstopanj. Najboljši učinki so bili opaženi pri vadbenih programih, ki so kombinirali več gibalnih vsebin in so bili prilagojeni starosti ter sposobnostim otrok. Ugotovitve naloge imajo pomembno praktično vrednost za fizioterapevte, učitelje, športne pedagoge in starše, saj ponujajo strokovna izhodišča za načrtovanje preventivnih gibalnih programov in zgodnje prepoznavanje nepravilne telesne drže. Glavna omejitev raziskave je odsotnost lastne empirične študije in raznolikost metod za ocenjevanje telesne drže ter izvedbo gibalnih intervencij, kar lahko oteži neposredno primerljivost rezultatov. Kljub temu naloga potrjuje, da je telesna aktivnost ključen dejavnik za zdrav telesni razvoj in izboljšanje kakovosti življenja otrok.
Ključne besede: telesna drža, gibalna aktivnost, otroci, stabilizacija trupa, mišična moč
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 430; Prenosov: 13
Celotno besedilo (877,18 KB) |
10. Pomen vaj za samozdravljenje telesa na telesno in duševno zdravje starejših odraslih v dnevnem centru : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTjaša Cehnar, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: V starosti se pogosto pojavljajo telesne in duševne spremembe, ki vplivajo na kakovost življenja starejših odraslih. V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo posebne alternativne tehnike za posameznikovo blaginjo. Ena od takšnih so, kot oblika celostne podpore zdravju, vaje za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Namen raziskave je bil proučiti njihov vpliv na telesno aktivnost, telesno in duševno zdravje ter kakovost življenja udeleženk dnevnega centra aktivnosti. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je vključeval vprašanja odprtega tipa. V raziskavo so bile vključene udeleženke dnevnega centra aktivnosti, ki se udeležujejo vaj za razstrupljanje in samozdravljenje telesa. Vzorec je bil neslučajnostno namenski. Zbrani podatki pa so bili obdelani in interpretirani na podlagi odprtega kodiranja. Rezultati: Rezultati kažejo, da imajo vaje pozitiven vpliv na telesno aktivnost, saj udeleženke poročajo o večji gibljivosti in motivaciji za gibanje. Prav tako so zaznale izboljšanje telesnega počutja, zmanjšanje bolečin in večjo energijo. Na področju duševnega zdravja so izpostavile zmanjšanje stresa, večjo sproščenost in boljše razpoloženje. Pomemben vpliv pa ima tudi socialna komponenta vadbe. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega pristopa k zdravju, ki povezuje telesno, duševno in socialno dimenzijo. Vaje predstavljajo učinkovito podporo aktivnemu staranju, vendar bi bilo smiselno njihovo dostopnost razširiti tudi na ruralna okolja in spodbuditi vključenost moške populacije.
Ključne besede: staranje, telesna aktivnost, duševno zdravje, kakovost življenja, dnevni center aktivnosti
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2026; Ogledov: 436; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,90 MB) |
