Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki je eden najpogostejših vzrokov za nastanek in razvoj demence. Obravnava pacienta s to boleznijo zahteva individualiziran terapevtski načrt, ki je oblikovan v sodelovanju z multidisciplinarnim timom. Temelj tega je tudi teorija Doroteje Orem, katere koncepti zagovarjajo spodbujanje samostojnosti pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Namen raziskave je preučiti načine aplikacije teorije Doroteje Orem pri zdravstveni obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu zaključnega dela je bil narejen pregled strokovne in znanstvene literature domačih in mednarodnih avtorjev. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google Učenjak in SprinerOpen. Primarne podatke za empirični del smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Ta je bila izvedena s polstrukturiranim vprašalnikom, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda literature. Rezultati: V raziskavi, v kateri je sodelovalo enajst intervjuvancev, smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo konceptualni model samooskrbe Doroteje Orem kot ustreznega za zdravstveno obravnavo pacientov s Parkinsonovo boleznijo. Ta naj bi še posebej spodbujal samostojnost pacienta pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, zato je aplikacija teorije Doroteje Orem še posebej uspešna pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Njena aplikacija se izvaja pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih, sami izidi pa so večinoma uspešni – odvisno od napredka bolezni. Ugotovljeno je bilo, da se večina izvajalcev zdravstvene nege prepoznava kot nosilci oz. izvajalci novih zdravstvenih praks, ki slonijo na teoriji Doroteje Orem, a je spodbudnih okolij v Sloveniji premalo. Razprava: Pacient s Parkinsonovo boleznijo zahteva kompleksno obravnavo. Pomembno je, da je ta deležen obravnave interdisciplinarnega in multidisciplinarnega tima, ki se nemudoma odzove z individualiziranim terapevtskim načrtom. Sodelovanje v takih timih je zahtevno, še posebej za izvajalce zdravstvene nege, ki kot koordinatorji obravnave sodelujejo tudi s svojci in pacienti. Zato je pomembno, da so ti usposobljeni, imajo mehke veščine, so kritični in poznajo na dokazih podprto prakso. V prihodnje bi bilo mogoče raziskavo razširiti, in sicer v razvoj modela zdravstvene obravnave pacienta s Parkinsonovo boleznijo, ki temelji na teoretičnih konceptih Doroteje Orem.
Ključne besede: samostojnost, temeljne življenjske aktivnosti, naklonjenost, uspešni izidi, napredek Parkinsonove bolezni
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 811; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: Osnovna Uredba (EU) 2018/1139 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva, skupaj z delegiranimi in izvedbenimi predpisi, predstavlja pravno podlago za urejanje brezpilotnih zrakoplovov na ravni Evropske unije. Navedeni akti praviloma ne veljajo za izvajanje državnih aktivnosti, iz česar izhaja, da je za njihovo delovanje praviloma potrebno sprejeti posebne nacionalne predpise. Države članice se lahko vseeno na podlagi mehanizma »opt-in« odločijo, da bodo posamezna poglavja uredbe veljala tudi za izvajanje tovrstnih aktivnosti. Medtem ko so se številne države Evropske unije odločile za uporabo omenjenega mehanizma, Republika Slovenija te odločitve zaenkrat uradno še ni sprejela. Iz navedenih okoliščin izhajajo številna vprašanja, ki se nanašajo na natančno definicijo državnih aktivnosti, njihovo razmejitev ter možnosti uporabe splošnih predpisov pri izvajanju aktivnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih opravljajo policija, vojska ter drugi državni organi, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil. Prav tako trenutno veljavni Zakon o letalstvu podrobneje ne ureja državnih aktivnosti niti brezpilotnih zrakoplovov. Zato so v magistrskem delu na podlagi analize evropskih in nacionalnih predpisov, izvajanja intervjujev v Slovenski vojski, Slovenski policiji in na Ministrstvu za infrastrukturo ter preučitve primerov dobrih praks v tujih državah podani odgovori na številna vprašanja. Skozi prizmo predloga novega Zakona o letalstvu in zahtev evropskih predpisov so oblikovana izhodišča za pripravo Pravilnika o letenju policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, upravljanju varnosti ter druge posebnosti v zvezi z letenjem policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov. V nadaljevanju so predstavljeni možni načini umestitve strokovnega in letalsko-varnostnega nadzora nad uporabo policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v obstoječo strukturo notranjega nadzora. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ustrezna pravna ureditev uporabe in nadzora nad aktivnostmi s sistemi brezpilotnih zrakoplovov v policiji. Ugotovitve magistrskega dela so lahko vodilo pri pripravi sprememb in dopolnitev zakonov ter podzakonskih predpisov, saj je na enem mestu sistematično analizirana relevantna pravna ureditev, navedeni pa so tudi konkretni predlogi za ureditev izvajanja nadzornih nalog nad uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov v policiji.
Ključne besede: sistemi brezpilotnih zrakoplovov, evropska ureditev, slovenska policija, slovenska vojska, državne aktivnosti, letalsko-varnostni nadzor
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1352; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,33 MB)

Ključne besede: zdravje starejših, promocija zdravja, odpornost starejših, skrb za zdravje, aktivnosti starejših
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2022; Ogledov: 1140; Prenosov: 7
Povezava na celotno besedilo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so najprej predstavljene različne opredelitve čustveno-vedenjskih težav, ki se izražajo pri otrocih in mladostnikih. Predstavljeni so dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, način soočanja s težavo ter podane glavne smernice za usmerjanje in delo s to populacijo. V nadaljevanju se naloga osredotoči na predstavitev terapije in aktivnosti s pomočjo konj in se podrobneje posveti zvrsti, ki se povezuje s psihosocialnim svetovanjem. Predstavljeni so učinki delovanja, zgodovina razvoja terapije s pomočjo konja, terminologija na tem področju in obstoječe raziskave. V empiričnem delu so se v okviru kvalitativne raziskave ugotavljali vplivi psihosocialne obravnave ob konju na mladostnika s čustveno-vedenjskimi težavami. Raziskava se osredotoča na iskanje pozitivnih oblik dela ob konju, doseganje zastavljenih ciljev iz pripravljenega individualnega programa, odzive njegovega vedenja in načine čustvovanja v primerjavi pred in po obravnavi ter opazne pozitivne učinke, ki so izbranemu mladostniku pomagali pri reševanju njegovih težav. Rezultati so pokazali, da je oblika psihosocialne pomoči ob konju pozitivno vplivala na mladostnika s čustveno-vedenjskimi težavami, saj ob upoštevanju določenih pogojev omogoča številne senzomotorične, socialne, komunikacijske ter kognitivne učinke in vzpodbuja čustveno in psihosocialno področje.
Ključne besede: čustveno vedenjske težave, težave v duševnem zdravju, terapija s pomočjo konj, aktivnosti ob konju, terapevtsko jahanje, psihosocialna obravnava
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2316; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: management znanja, upravljanje znanja, ekonomski učinek, uspešnost podjetja, promocijske aktivnosti
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2020; Ogledov: 2191; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,41 MB)