11. Alternativno reševanje sporov na področju zavarovalniške dejavnostiUrška Star, 2018 Opis: Diplomska naloga je osredotočena na analizo alternativnega reševanja sporov na področju zavarovalniške dejavnosti. Zavarovalniški spori so posebnizato, ker izvirajo večinoma iz zavarovalne pogodbe. Zavarovalniceimajonamreč interes, da spore rešijona čim hitrejši, miren in zaupen način ter nadaljujejoposlovna razmerja s strankami kot zavarovalci. Obenem pa so zavarovalnice po zakonu zavezane zagotoviti postopke izvensodnega reševanja sporov za stranke kot potrošnike. Ker gre v zavarovalniški dejavnosti velikokrattudiza spore vezane na odškodnino, pa imajo podoben interes tudi zavarovanci, da dobijo izplačilo. Zavarovalna pogodba je sicer ena izmed bolj kompliciranih pogodb obligacijskega prava, zato je potrebna pojasnitev tudi bistvenih institutov zavarovalnega prava. Nepoznavanje vsebin zavarovalnih pogodb in dejavnosti je namreč lahko tudi razlog, ki privede do sporov. Diplomska naloga,ob presoji in primerjavi s sodnim postopkom reševanja sporov zastopa stališče, da so oblike alternativnega reševanja sporov, kot so predvsem arbitraža, ki je najbolj podobna postopkom pred sodišči in se konča z meritorno odločbo, pa tudi mediacija, kot posredovalni organ ter institut varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, za primere kršitev etičnega kodeksa in dobrih poslovnih običajev zavarovalnic, primerni načini za razreševanje zavarovalniških sporov. Pomembno jih je le uporabiti na pravilen način in s pravo obliko glede na naravo spora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zavarovalništvo, alternativno reševanje sporov, zavarovalni spori, arbitraža
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 2776; Prenosov: 233
 Celotno besedilo (715,03 KB) |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporovSanijela Kurtović, 2018 Opis: Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov se uporabi, ko ne bi bilo primerno, da bi dejanje storilca, ki ima znake kaznivega dejanja, ostalo brez ukrepa, vendar ta ni nujno potreben v obliki kazenske sankcije. Za uspešno izvedbo postopka državni tožilec upošteva 162. člen Zakona o kazenskem postopku ter Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Državni tožilec se za izvedbo odloženega pregona odloči, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe presodi, da so dani pogoji za uvedbo postopka. Alternativna oblika kazenskega pregona je način, ki osumljencu omogoča izogniti se kazenskemu pregonu, če je ta pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in če izpolni določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Uspešno zaključen odloženi pregon in posledično zavrženje kazenske ovadbe imata pozitiven učinek na storilca kaznivega dejanja. V magistrskem delu so postavljene hipoteze, ki so na podlagi rezultatov potrjene oziroma ovržene. V teoretičnem delu so predstavljene različne oblike alternativnega reševanja sporov, analizirani so statistični podatki dela Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Predstavljen je celoten postopek odloženega pregona. V empiričnem delu je na podlagi raziskave tožilskih spisov preverjeno, ali državni tožilec za izpolnitev obveznosti osumljenca določi najprimernejšo nalogo, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene. S pomočjo vprašanj, zastavljenih strokovni sodelavki na Centru za socialno delo, je opisan koncept dela v splošno korist. S primeri, ki so izpostavljeni, je bilo preverjeno, ali državni tožilci v postopku delujejo arbitrarno in ali so osumljenci obravnavani po istih kriterijih. V zaključku je povzeta vsebina magistrskega dela, na podlagi raziskave so ovrednotene postavljene hipoteze.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, državni tožilci, odloženi pregon, osumljenci, oškodovanci
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 2427; Prenosov: 150
Celotno besedilo (736,24 KB) |
18. |
19. |
20. |
