Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Problematika izvajanja zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v bančnem sektorju
Andraž Trtnik, 2017

Opis: Učinkovito preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma za Republiko Slovenijo iz leta v leto predstavljata večji izziv. Ustrezno izvajanje zakonskih določil je ključno za uspešen boj proti tovrstnim dejanjem. Vpliv Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma na bančno poslovanje je zelo velik. V letih izvajanja je vpliv zakona na bančno poslovanje naraščal, saj so zakonske zahteve strmo naraščale, hkrati pa je naraščala tudi njegova učinkovitost. Z anketnim vprašalnikom smo preverjali neposreden vpliv zakona na bančne delavce in na stranke predvsem z vidika obsega zahtevanih podatkov. V diplomskem delu sta predstavljena tudi finančni vpliv izvajanja zakonskih določil in vpliv izvajanja zakona na prodajne aktivnosti, ki jih banka izvaja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ZPPDFT-1, pranje denarja, financiranje terorizma, pregled stranke, analiza tveganja, tajnost podatkov, operativno tveganje
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 3352; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
A Comparison of tools in email forensic investigation
Aleš Grm, 2014

Opis: Dandanašnji ima elektronska pošta pomembno vlogo v naši družbi. Uporaba elektronske pošte obsega prisotnost v osebni komunikaciji z družino in s prijatelji, kakor tudi poslovne komunikacije po celem svetu. Tudi vlade, države, niso nobena izjema in uporabljajo elektronsko pošto za komunikacijo z državljani, kakor tudi vojaške organizacije, ki jo uporabljajo med drugim tudi za strogo zaupno dokumentacijo, katera naj bi bila zaščitena s kriptiranjem. Prav zaradi svoje razširjenosti pa je elektronska pošta pridobila pomembno vlogo v digitalni forenziki, tudi zaradi ogromno prenesenih podatkov, kot so enostavna besedilna komunikacija ali pa prenosi raznovrstnih datotek, ki vsebujejo slike, fotografije, video posnetke ali pa raznovrstne dokumente. Vse to je vodilo k temu, da je elektronska pošta postala še ena vrsta dokaznega gradiva, katero je lahko uporabljeno v sodnih procesih, ki so lahko nrav kazenskega ali civilnega prava. Da pa lahko te dokaze tudi zajamemo, je bilo potrebno razviti orodja za ta namen.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: forenzika, elektronska pošta, digitalna forenzika, regularni izrazi, analiza podatkov
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 2232; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1008,69 KB)

4.
Predstavitev okolja za hiter razvoj aplikacij v Gorenjski banki, d.d., Kranj
Matej Hribar, 2014

Opis: V diplomski nalogi sem opisal interno metodologijo hitrega razvoja informacijskih rešitev v Gorenjski banki na primeru razvoja programske rešitve »Centralna evidenca nalog« (CEN) ter predstavil rezultate raziskave. Cilj raziskave je bil proučiti in predstaviti opisano metodologijo razvoja programske opreme in spoznati sistem za upravljanje z relacijsko bazo podatkov Oracle Database. V okviru raziskave sem želel odkriti morebitne neskladnosti formalne metodologije v GB z dejanskim stanjem v praksi in predlagati izboljšave. V nalogi so natančno opisana vsa orodja, ki sem jih uporabil pri izdelavi programske rešitve CEN. V teoretičnem delu naloge je podan opis metodologije razvoja programske opreme in uporabniških vmesnikov. Opisana je metodologija hitrega razvoja aplikacij v Gorenjski banki. Glavni rezultat te diplomske naloge so delujoča programska rešitev CEN in predlogi za izboljšavo internega procesa razvoja programske opreme ter predlogi za izboljšave programske rešitve CEN.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovno obveščanje, informacijski sistem, baza podatkov, relacijski podatkovni model, razvoj uporabniških vmesnikov, analiza, programiranje, testiranje, namestitev
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 2859; Prenosov: 0

5.
Uvrščanje in diskretizacija mnogorazsežnih mikromrežnih DNA-podatkovij
Andrej Kastrin, 2015

Opis: Tehnologija DNA-mikromrež je danes dostopna v vsakem bolje opremljenem biomedicinskem laboratoriju. Kljub dovršenosti postopkov je statistična analiza mikromrežnih DNA-podatkovij za statistika še zmeraj velik izziv. Mikromrežno podatkovje opišemo z matriko razsežnosti n p, kjer se vrstice matrike nanašajo na posamezne primere, stolpci pa na proučevane gene. Velja, da je n << p. Na osnovi analize geometrijskih lastnosti mnogorazsežnih podatkovnih objektov lahko pokažemo, da je v tem primeru podatkovni prostor zelo redek. Fenomenu praznega prostora se poskušamo izogniti z uporabo metod za krčenje podatkovne strukture. Empirična evidenca razkriva, da na področju statistične analize mikromrežnih DNA-podatkovij sistematična raziskava, ki bi proučevala vpliv metod za krčenje podatkovnih struktur, še ni bila opravljena. Prav tako ostaja odprto vprašanje smiselnosti diskretizacije mikromrežnih podatkov. V doktorski nalogi smo obravnavali tri problemske naloge. V prvem sklopu eksperimentov smo proučili kakovost različnih klasifikatorjev v nalogi uvrščanja primerov v dva vnaprej podana razreda. Uporabili smo nekatere najpogosteje uporabljene metode, kot so nevronske mreže, metoda najbližjih sosedov, klasifikacijska drevesa s slučajnimi gozdovi, metoda podpornih vektorjev, logistična regresija s kaznijo ter tri izpeljanke linearne diskriminantne analize (Fisherjeva, klasična in diagonalna). V drugi problemski nalogi smo analizirali vpliv metod za krčenje števila razsežnosti na uvrščanje. Podrobno smo proučili vpliv analize glavnih komponent in metode delnih najmanjših kvadratov na kakovost uvrščanja. V tretjem sklopu smo se ukvarjali s proučevanjem vpliva diskretizacije neodvisnih spremenljivk na uvrščanje. V analizo smo vključili nekatere najpogosteje uporabljene algoritme diskretizacije, kot so metode enake širine intervalov, enake zastopanosti intervalov, 1R, MDLP in ChiMerge. Eksperimente smo izvedli nad 37 realnimi DNA-podatkovji. Vpliv metode uvrščanja in izbire spremenljivk smo ovrednotili tudi nad sintetičnimi podatki. Izbor parametrov uvrščanja in ovrednotenje kakovosti uvrščanja smo opravili po shemi prečnega preverjanja. Kakovost smo izrazili s štirimi merami: točnostjo uvrščanja, občutljivostjo, specifičnostjo in ploščino pod ROC-krivuljo. Pri uvrščanju realnih mikromrežnih podatkovij se najbolje odreže logistična regresija s kaznijo, najslabše pa nevronske mreže. Nad sintetičnimi podatkovji po kakovosti izstopa metoda podpornih vektorjev. Med metodama krčenja podatkovne matrike glede na kakovost uvrščanja ni statistično značilnih razlik (z izjemo ploščine pod ROC-krivuljo). Med metodami diskretizacije se glede na uvrščanje najbolje odrežeta metodi MDLP in ChiMerge. Po našem védenju in dostopni empirični evidenci gre za prvo raziskavo na tako velikem številu mikromrežnih podatkovij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: računska statistika, biostatistika, bioinformatika, strojno učenje, analiza DNA-mikromrež, uvrščanje podatkov, diskretizacija spremenljivk
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2792; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

6.
Kako hitro pozabljamo?
David Udovč, 2018

Opis: Ljudje pozabljamo dogodke, ki so se že zgodili, ker so nenehno dogajajo novi dogodki. Prav tako pa dogodke skozi čas ponovno podoživljamo zaradi različnih sprožilcev, kot so mediji, tako dogodek ponovno obudimo, ampak le za kratek čas. V tem projektu uporabljam spletne podatke z analizo statistike obiskovalcev člankov iz Wikipedije o terorističnih napadih, letalskih nesrečah, naravnih nesrečah, športnih dogodkih in glasbenih koncertih po letu 2015. Najprej predstavim kritičen pregled literature o kolektivnem spominu, vplivu medijev in opis posameznih dogodkov. V metodologiji predstavim cilje in namen naloge, s katerimi orodji sem podatke vzorčil, zbiral in analiziral. Nato prikažem ugotovitve posameznih grafov s pomočjo linearne regresijske premice, s katero pokažem, kako hiter je upad zanimanja za posamezen dogodek. Na koncu o tem tudi prediskutiram in potrdim oziroma zavrnem hipoteze ter predstavim razmišljanja o nadaljnji raziskavi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podatki, analiza podatkov, RStudio, kolektivni spomin, digitalni mediji, teroristični napadi, naravne nesreče, letalske nesreče, kulturni dogodki, športni dogodki, pozabljanje
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 3187; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

7.
Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007
Mihaela Rudar Neral, 2013

Opis: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU. Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi Slovenija. Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 785; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

8.
Statistična analiza pogostosti potresov na svetovni ravni
Jernej Žagar, 2023

Opis: Magistrska naloga vsebuje statistično analizo pogostosti potresov v svetovnem merilu. V nalogi predstavimo zbiranje podatkov o potresnih dejavnostih, ki se nahajajo na spletni strani ameriške znanstvene agencije. Z uporabo programskega jezika Python zbrane podatke očistimo, jih analiziramo in predstavimo grafično. Z uporabo knjižnice GeoPandas posamezne lokacije potresov prestavimo tudi na zemljevidu. Za vodilo analize uporabimo zastavljene hipoteze s katerimi skušamo preveriti korelacijo med magnitudo, globino, posamezno lokacijo in časovno komponento potresov. Pri tem se osredotočimo na potresno zanimive lokacije, obravnavamo tudi Slovenijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: potresi, seizmologija, analiza velikih količin podatkov, magnituda, globina, gručenje
Objavljeno: 19.07.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh