Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtonomija lokalnih skupnosti v Sloveniji
Helena Židanek, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, avtonomija, decentralizacija, nadzor, sodelovanje, pristojnosti
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 2696; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
3.
4.
Vpliv države na visoko šolstvo
Suzana Rupnik-Nekič, 2018

Opis: Znanje je vrednota, brez katere se ne moremo uspešno vključiti v vsakdanje družbene odnose ali v poslovni svet ter predstavlja nevidno bogastvo vsakega naroda. Pot do znanja mora vsak posameznik najti sam, pri tem mu pomagata družina in država. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se vse evropske družbe soočile z izrazitimi družbenimi, političnimi in gospodarskimi spremembami, kar je vplivalo tudi na dogajanja v tedanji Jugoslaviji. Slovenija, Srbija, Hrvaška in Črna gora so predstavljale štiri izmed šestih socialističnih republik tedanje Jugoslavije, v katerih je veljal centraliziran sistem izobraževanja, kar pomeni, da so bili tradicionalni izobraževalni sistemi pogojeni s planskim sistemom in socialistično ideologijo. Vse omenjene države so podpisnice Bolonjske deklaracije in so implementirale bolonjski proces v svojo visokošolsko zakonodajo. Doktorska disertacija se osredotoča na primerjavo visokošolskega sistema obravnavanih držav, proučuje zakonsko ureditev visokega šolstva oziroma uspešnost pri uresničevanju sprejetih reformskih ciljev, problematiko financiranja javnih in zasebnih univerz ter pojav konkurenčnosti med zasebnimi in javnimi univerzami. Osrednji namen disertacije je ugotoviti, ali je visoko šolstvo še vedno podvrženo politiki države.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: visoko šolstvo, izobraževanje, financiranje, bolonjski proces, avtonomija, konkurenca, vpliv države
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 2161; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

5.
6.
Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvoja
Franci Žohar, 2016

Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1083; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

7.
8.
PRAVICA DO SAMOODLOČBE PACIENTA
Marija Kališnik, 2022

Opis: Pacientova pravica do odločanja o sebi spada v eno izmed zakonsko določenih pravic pacienta po ZpacP ter predstavlja eno najpomembnejših etičnih načel medicinske etike. Omenjena pravica daje pacientu možnost odločanja o sebi, kakšno oskrbo dovoljuje in kakšno ne. Ta pravica poudarja avtonomijo volje pacienta in njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientova samostojnost pa ima poleg etične tudi pravno podlago, saj URS v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Takšni zakonsko dopustni primeri prisilnega zdravljenja, kot je na primer obvezno cepljenje, ukrep osamitve ali karantene, prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov in drugi, ščitijo zdravje in življenje drugih ljudi. Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do samoodločbe in njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki si želijo izvedeti več o samem pomenu pravice ter njenemu uveljavljanju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do samoodločbe, avtonomija pacienta, karantena, osamitev, cepljenje
Objavljeno: 02.06.2022; Ogledov: 762; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (820,29 KB)

9.
Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji
Ana Graf Mlinar, 2021

Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno: 22.08.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (676,18 KB)

10.
Refleksija prakse zdravstvene nege pri osebah z demenco v institucionalnem okolju: pregled literature
Aldina Ahmetagić, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, institucionalna oskrba, avtonomija, dostojanstvo
Objavljeno: 14.12.2022; Ogledov: 422; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (495,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh