Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Državljani tretjih držav v schengenskem območju
Nuša Trpin, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljani tretjih držav, Schengen, vizna politika EU, zaposlovanje, čezmejni kriminal, ilegalne migracije, azil
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 2082; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
5.
Migracije, demografija in zaposljivost v Evropski uniji
Sara Frančeškin, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracija, imigracija, migracijska politika, azil, mednarodna zaščita, staranje prebivalstva
Objavljeno: 18.12.2017; Ogledov: 2076; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (663,46 KB)

6.
Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditvi
Eva Vučko, 2016

Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1809; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (825,96 KB)

7.
Begunci in prošnje za azil v Evropski uniji
Petra Tomić, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: begunci, migracije, prisilne migracije, prošnje za azil, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 1722; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (839,63 KB)

8.
9.
10.
Azilna politika držav Zahodnega Balkana
Katja Kebrič, 2020

Opis: V preteklih letih so se države Zahodnega Balkana, vključno s Slovenijo, znašle na tako imenovani zahodnobalkanski migracijski poti, pod pritiskom katere so bile tako ali drugače primorane sprejeti nove zakone in pravila na področju azilne politike. Vsaka od držav na tej večfazni poti je imela svojo vlogo, hkrati pa je prihajalo tudi do večjih sprememb zaradi sprememb "sosednjedržavne" zakonodaje in implementacij ter poenotenja z evropskim pravom. V 2015, se tako na primer, glavna pot migrantov prek Madžarske zaradi nove strožje zakonodaje preusmeri čez Hrvaško in Slovenijo, s čimer postaneta še ti državi ključni del poti. Sprememba zakonodaje, vsaj v Sloveniji, je bila potrebna zaradi močnejše vzpostavitve azilnega sistema, da bi ta zmogel prenesti večje število primerov prosilcev kot kadarkoli poprej. Poplava migracij je prav tako s seboj prinesla možnosti za dobičkonosne posle, tihotapstva, razvoj kriminalnih mrež in rast kriminalnih združb, katerim so se s spremembami legislative države morale postaviti po robu. Med migracijami so se ne le javnosti, temveč tudi stroki brisale meje med pojmi azilant, migrant, begunec, zato v delu predstavimo definicije in okvirje pojmov, podrobneje primerjamo statuse oseb v postopku in vse druge podobnosti in razlike, ki izhajajo neposredno iz zakonov držav Zahodnega Balkana. V procesu migracij je imela skoraj vsaka država svoj izziv in svojo vlogo, zato so v nalogi predstavljene primerjave zakonodaje, ki so tudi zaradi vseh ozadij zelo pomembne za razumevanje širše slike in kot take pomembne za zahodnobalkanske migracijske poti. V nalogi poskušamo predstaviti bistva ureditve pri vsaki izmed držav, pogled skozi oči prakse, pozitivne spremembe in ovire, na katere je potrebno opozoriti. V delu so podani pogoji in zakonski okviri migranta, s katerimi se le-ta sreča ob prihodu v eno izmed držav Zahodnega Balkana, nato pa poskušamo predstaviti problematiko ilegalnih migracij, življenjskih situacij ljudi v postopku migracije in morebitnih kršitev, do katerih prihaja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: azil, migracije, azilna zakonodaja, Zahodni Balkan, zahodnobalkanska migracijska pot
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 624; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (403,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh