Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Na delovnem mestu, kjer preživimo velik del svojega odraslega življenja, se vsakodnevno soočamo z dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj BVK. Bolečina pomembno vpliva na potek našega življenja. Onemogoči nam kakovostno opravljanje dela, ovira nas pri vsakodnevnih opravilih, ogroža naše družinsko in socialno življenje ter vpliva na naše vsesplošno počutje in razpoloženje. Negativno vpliva tudi na fizično, psihično in socialno komponento našega vsakdana. Z lastnim ozaveščanjem pa lahko storimo največ tako, da preprečimo ali izboljšamo naše bolečinsko stanje. Z upoštevanjem preprostih smernic o pravilnem dvigovanju in premeščanju bremen, obvladovanjem pravilne drže, izogibanjem dolgotrajnim statičnim položajem, ergonomsko ureditvijo delovnega okolja in skrbjo za zdrav življenjski slog, ki vsebuje redno telesno aktivnost in ohranjanje primerne telesne teže, lahko sami pripomoremo k zmanjšanju vpliva dejavnikov tveganja delovnega mesta na BVK. Visoka prevalenca BVK svetovne populacije je velik problem zadnjih desetletij. Zmanjšati ali preprečiti možnost za razvoj tega sindroma je problematika širše družbe, ki trpi zaradi ekonomskih prikrajšanj, ki jih povzroča visoko število prizadetih in posameznika, ki ga je sindrom BVK prizadel. Z aktivno uporabo znanja in razpoložljivih sredstev, lahko delovno mesto spremenimo v zdravju varno okolje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bolečina v križu, delovno mesto, delovno okolje, dejavniki tveganja, ergonomija.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 2101; Prenosov: 191
Celotno besedilo (842,35 KB)

Opis: Nevropatska bolečina je povzročena s strani lezije ali bolezni, ki prizadene somatosenzorični živčni sistem, vključujoč periferna vlakna (A beta, A delta in C vlakna) in centralne nevrone. Nevropatska bolečina prizadene med 8 in 10 odstotkov splošne populacije. Incidenca nevropatske bolečine bo najverjetneje zaradi staranja prebivalstva, povečanja incidence diabetesa mellitusa ter preživetja raka zaradi kemoterapije naraščala. Simptomi in klinični znaki nevropatske bolečine vključujejo alodinijo, hiperalgezijo, spontano bolečino, občasno kavzalgijo ali neprestano pekočo bolečino. Med pomembnejšimi mehanizmi v ozadju nevropatske bolečine poznamo neravnovesje med ekscitatornim in inhibitornim somatosenzoričnim signaliziranjem, spremembe v ionskih kanalčkih in raznolikost načinov spremembe bolečinskih signalov v centralnem živčnem sistemu. Pri pacientih z nevropatsko bolečino je prizadeta njihova kakovost življenja zaradi morbidnosti nevropatske bolečine, spopadanja z boleznijo ter farmakološkega zdravljenja. Ker ima farmakološko zdravljenje slabe rezultate tudi pri velikih dozah zdravil in vključuje veliko stranskih učinkov, se vedno bolj raziskuje učinkovitost uporabe fizioterapevtskih postopkov zdravljenja pri pacientih z nevropatsko bolečino. Med najbolj perspektivnimi in raziskanimi postopki sta TENS in kinezioterapija, vendar so rezultati nekonsistentni, učinki pa zgolj kratkoročni. Ostale metode vključujejo še nizkointenzitetno lasersko terapijo, ultrazvočno terapijo, transkranialno magnetno stimulacijo, kranialno elektroterapevtsko stimulacijo, trakcijo, manipulacijske in mobilizacijske tehnike. Zaenkrat rezultati sistematičnega pregleda literature ne dajejo nobenih trdnih dokazov zaradi slabe kakovosti študij in nekonsistentnih rezultatov (premajhni vzorci, kratoročno sledenje preiskovancev, subjektivnost metod ocenjevanja). V prihodnosti je potrebnih več visoko kakovostnih študij preučevanja učinkovitosti uporabe fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju nevropatske bolečine, le tako lahko takšne postopke vpeljemo v klinično prakso na dokazih temelječe medicine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nevropatska bolečina, fizioterapevtski postopki, učinkovitost
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1845; Prenosov: 374
Celotno besedilo (512,50 KB)

Opis: Uvod in namen: Fascijo opisujemo kot trodimenzionalno mrežasto tkivo, sestavljena iz kolagena in elastina. Fascija pritrjuje, stabilizira, daje moč ter ločujejo mišice. Poznamo različne fizioterapevtske pristope pri obravnavi fascij. Namen diplomske naloge je na podlagi pregleda literature predstaviti biomehaniko fascij in vlogo fascij pri zaznavanju bolečine v mišično-skeletnem sistemu. Metode: Literaturo smo iskali po podatkovnih zbirkah Cobiss, PubMed in Google Scholar. Uporabljali smo raziskovalne zaključke, objavljene po letu 2010. Ob tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene dejavnike. Rezultati: Fascije delujejo kot prenosniki sil. Različne patološke spremembe fascij so vzrok bolečin ter vplivajo na prožnost fascij in spremenijo njeno funkcijo v telesu. Raziskave potrjujejo pozitivno učinkovitost fascijalnih tehnik kot dodatne terapije. Uporabnost: Predstavitev biomehanike fascije in sodobnih pristopov na podlagi strokovne in znanstvene literature za obravnavo nastalih patoloških sprememb na fasciji oziroma zaradi fascije. Omejitve: Izključitveni in vključitveni dejavniki, primeren vzorec in možnosti ponovitve študije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fascija, fascijalna bolečina, biomehanika fascije
Objavljeno: 28.05.2021; Ogledov: 1141; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Bolečina v križu je eden največjih globalnih problemov, s katero naj bi se v svojem življenju srečale kar tri četrtine ljudi. Gre za kompleksno težavo, ki je posledica veliko soodvisnih biopshihosocialnih dejavnikov. Veliko pacientov trpi za kronično bolečino v križu, ki predstavlja velik zdravstveni in ekonomski problem. Fizioterapevtska obravnava bolečine v križu zajema različne metode, katerih del je tudi vadba. V zadnjih letih so priljubljene vaje za stabilizacijo trupa, zato smo z diplomsko nalogo želeli preveriti, ali so dejansko učinkovitejše od standardne vadbe, in podati predloge za vadbo pri pacientih s kronično bolečino v križu. Pregled literature je pokazal, da sta obe obliki vadbe srednje- in dolgoročno enako učinkoviti, vendar lahko zagovarjamo, da so vaje za stabilizacijo trupa učinkovitejše pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmanjšanih zmožnosti samo kratkoročno. Prav zato v prvi fazi rehabilitacije priporočamo uporabo vaj za stabilizacijo trupa, da paciente naučimo aktivacije globokih mišic trupa. Izkazalo se je, da le malo študij paciente spremlja v daljšem časovnem obdobju, kar je pri kronični bolečini izjemnega pomena. Opazili smo veliko pomanjkanje dolgoročnih programov vadbe, saj se zdi, da so osnovne vaje za stabilizacijo trupa premalo intenzivne, da bi pacienti samo z njihovo uporabo ohranjali dolgotrajno stabilizacijo. Ker želimo, da stabilizacija trupa postane avtomatizirana, je ključno, da v drugem koraku rehabilitacije združimo vaje za stabilizacijo trupa in standardne vaje. Osnove stabilizacije uporabimo pri funkcionalnih vzorcih, kot sta hoja in počepanje, pa tudi standardnih vajah z lastno težo, proti uporu, povečanju mišične moči in drugih oblikah vadbe. Menimo, da bi morala stroka postaviti jasno definicijo obeh oblik vadbe, saj je ločnica med njima pogosto nejasna, nato pa pripraviti program varnih in ustreznih vaj glede na njihovo težavnost. Ker je bolečina v križu tako kompleksna, moramo vadbo vedno individualizirati ter upoštevati poklic pacienta in njegovo psihično stanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kronična bolečina v križu, vaje za stabilizacijo trupa, standardne vaje
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 1611; Prenosov: 389
Celotno besedilo (827,40 KB)

Opis: Bolečina v križu (BvK) je velik problem sodobne družbe, saj prizadene skoraj vsakega človeka vsaj enkrat v življenju. Nespecifična BvK nima točno določenega vzroka za nastanek in se pogosto razvije v kronično. Ker vzrok ni znan, lahko na podlagi nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja ugotovimo, kateri posamezniki so bolj nagnjeni k razvoju kronične oblike. Pacienti, ki imajo slabše psihično zdravje, trpijo za depresijo, psihičnim stresom, somatizacijo in strahom, so bolj dovzetni za razvoj nespecifične BvK. Pomemben vpliv imata tudi posameznikovo delovno in socialno okolje. Bolj kot je posameznik nezadovoljen s socialnim segmentom svojega življenja, večja je verjetnost, da bo razvil kronično BvK. Z zavedanjem o vplivu psihosocialnih dejavnikov na BvK moramo fizioterapevtsko obravnavo temu primerno oblikovati. Ker je obravnava kroničnih pacientov kompleksna in zahtevna, so se razvili različni multidisciplinarni pristopi. Novejši pristopi, ki temeljijo na biopsihosocialnem modelu (BPSM) in obravnavajo pacienta holistično, dosegajo boljše rezultate od konvencionalnih obravnav. Pri vsakem pacientu z nespecifično BvK moramo biti pozorni na psihosocialne dejavnike tveganja. Le tako bo lahko naša fizioterapevtska obravnava dolgoročno uspešna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Nespecifična bolečina v križu, psihosocialni dejavniki, biopsihosocialni model.
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 1064; Prenosov: 114
Celotno besedilo (531,21 KB)