Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga je namenjena podrobnejšemu raziskovanju brezposelnosti terciarno izobražene mladine iz goriške regije ter njihove (ne)aktivnosti pri procesu iskanja zaposlitve na trgu delovne sile. V prvem delu podrobneje preučimo teoretična izhodišča, kjer predstavimo ključne pojme brezposelnosti terciarno izobražene mladine, ki smo jih definirali s pomočjo različnih avtorjev in že opravljenih raziskav na to temo, kar pomeni, da smo s tem še dodatno obogatili magistrsko nalogo. Najprej predstavimo vpliv sodobne, postmoderne družbe na življenje mladih, kjer izpostavimo tudi pojme, ki imajo velik vpliv na mlade, in sicer individualizacija, socialna izključenost ter socialni, kulturni in ekonomski kapital. V nadaljevanju predstavimo tudi prehod mladih terciarno izobraženih iz izobraževanja v sfero dela, brezposelnost terciarno izobražene mladine, dejavnike, ki vplivajo na hitrost prehoda iz izobraževanja v sfero dela ter metode iskanja zaposlitve. Za konec teoretičnega dela predstavimo še trg dela za mlade terciarno izobražene. Drugi del naloge sestavlja empirični del, kjer predstavimo rezultate in ključne ugotovitve kvantitativne raziskave. Ugotovili smo, da se brezposelni terciarno izobraženi mladi iz goriške regije, ne glede na neugodno situacijo na trgu dela ter ne glede na dejavnike, ki vplivajo na njihovo brezposelnost, še naprej trudijo in vztrajajo, da bi vstopili na trg delovne sile. Zavedajo se, da morajo biti čim bolj samostojno aktivni na vseh področjih, ki jih zahteva proces iskanja zaposlitve, saj je to njihova edina možnost, ki jim omogoča hitrejši in lažji prehod na trg dela ter pridobitev zaposlitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, terciarno izobražena mladina, Goriška regija, trg dela, samostojna aktivnost, iskanje zaposlitve, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 1205; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,02 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finančna kriza, liberalizacija, finančne inovacije, gospodarska kriza, gibanje BDP, brezposelnost
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 1039; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1014,08 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, motivacija, izobraževanje, izobraževanje brezposelnih
Objavljeno: 24.06.2021; Ogledov: 958; Prenosov: 159
Celotno besedilo (826,23 KB)

Opis: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge, zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila. Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo, sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008 in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo primerjali med skupinama in znotraj skupin. Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega povpraševanja. Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila zaposlenega akademskega osebja. Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah, vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije. Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov. Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno, povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti. Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 970; Prenosov: 54
Celotno besedilo (4,24 MB)

Opis: Tematika brezposelnih mladih diplomantov je aktualna tema. Vsi si želimo stabilno zaposlitev. Iskanje take zaposlitve z vidika posameznika je pomemben del našega življenjskega cikla. Zaposlitev nam predstavlja ekonomsko in socialno neodvisnost, zato si brez nje težko načrtujemo življenje, kariero in družino. Mladi diplomanti so zaradi negotovosti na trgu dela izpostavljeni tudi večji socialni izključenosti in s tem socialni neenakosti še na drugih področjih življenja. Da bi si ti iskalci zaposlitve izboljšali svojo zaposljivost ter povečali konkurenčnost na trgu delovne sile, se morajo zavedati svojih slabosti in napak, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve. Naloga proučuje dogajanje na trgu dela, predvsem na področju, ki se dotika zaposlovanja mladih diplomantov. Razdeljena je na tri dele. Prvi del obravnava pojem brezposelnosti, zaposljivosti in trg dela v Sloveniji. Tu so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje mladih diplomantov. V drugem delu je predstavitev kvalitativne metode dela s fokusno skupino z namenom pridobivanja mnenj in stališč o brezposelnosti mladih diplomantov. Najpomembnejši del naloge je namenjen predstavitvi pridobljenih podatkov. Ključna ugotovitev v nalogi je, da je za uspešno zaposlovanje mladih diplomantov pomembnih več dejavnikov. Na nekatere zunanje dejavnike posameznik ne more vplivati, lahko pa vpliva na svoja dejanja v postopku iskanja zaposlitve, kajti vedno prihaja bolj do izraza dejstvo, da mora diplomant, ki išče zaposlitev, vedno bolj prevzemati odgovornost za svojo pot, ki ga vodi do zaposlitve ter posledično s tem do materialne in socialne varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposljivost, pot do prve zaposlitve, trg delovne sile
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,09 MB)